Harold Macmillan — britanski premier (1957–1963) in konservativen politik
Maurice Harold Macmillan, 1. grof Stocktonski, OM, PC (10. februar 1894 - 29. december 1986), je bil konservativni državnik. Od leta 1957 do 1963 je bil predsednik vlade Združenega kraljestva.
Zgodnje življenje in začetek kariere
Macmillan je med prvo svetovno vojno služil v grenadirski gardi. Po vojni se je vrnil v družinsko založniško podjetje Macmillan Publishers, kjer je pridobil izkušnje v gospodarstvu in javnem življenju. Vstop v politiko je naredil na splošnih volitvah leta 1924, ko je postal član parlamenta; leta 1929 je izgubil mandat, a ga je leta 1931 ponovno pridobil. V 30. in 40. letih je postopoma napredoval v stranki in v državni upravi ter si pridobil ugled kot sposoben organizator in minister.
Vloga v drugi svetovni vojni
Med drugo svetovno vojno je Churchill Macmillana imenoval za rezidenčnega ministra v Sredozemlju. Kot predstavnik britanske vlade v regiji je bil posrednik med Churchillom in britanskimi silami v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Zaradi te vloge in diplomatskih sposobnosti je pridobil sloves resnega in zaupanja vrednega politika, kar mu je pozneje pomagalo pri vzponu na vrh državne politike.
Vzpon v vladi in premierstvo
Po vojni je Macmillan zasedal več pomembnih položajev v konservativnih vladah; postal je zunanji minister in nato kanclerdržavne blagajne pod vodstvom Churchillovega naslednika sira Anthonyja Edena. Ko je Eden leta 1957 po sueški krizi odstopil, ga je Macmillan nasledil kot predsednik vlade in vodjakonservativne stranke.
Kot premier je vodil državo v obdobju gospodarske rasti in širše blaginje. Njegovo obdobje je pogosto označeno kot čas porasta potrošništva, izboljšanja življenjskega standarda in nizke brezposelnostjo. V govoru v Bedfordu julija 1957 je znano izjavil, da se narod še nikoli ni imel tako dobro (slavna parafraza: »Never have the people had it so good«), kar je povzemalo duh obdobja gospodarske rasti in optimizma.
Zunanji odnosi, dekolonizacija in Evropa
Macmillanovo vodstvo je bilo zaznamovano z nadaljevanjem procesa dekolonizacije; kot premier je moral sprejeti dejstvo, da so številne kolonije zahtevale in dosegale neodvisnost. Pomembna značka njegovega pristopa je bila znamenita govorica o »veterih sprememb« (Winds of Change), v kateri je priznal, da se mora Britanija prilagoditi rastočim narodnostnim gibanjim v Afriki in drugih delih cesarstva.
V mednarodni politiki je Macmillan skušal okrepiti odnose z ZDA, hkrati pa iskal bolj tesne vezi z evropskimi državami. Njegova vlada je leta 1961 vložila vlogo Združenega kraljestva za članstvo v Evropski gospodarski skupnosti (predhodnik EU), vendar je britanski pristop leta 1963 blokiral francoski predsednik Charles de Gaulle.
Notranja politika in izzivi
V notranji politiki se je Macmillan osredotočal na širitev socialnih storitev, gradnjo stanovanj, izboljšanje šolstva in ohranjanje nizke brezposelnosti. Obdobje gospodarske rasti je prineslo občuten dvig življenjskega standarda, a je bilo tudi zaznamovano z neenakomerno porazdelitvijo koristi in s skritimi makroekonomskimi težavami, zlasti težavami pri plačilni bilanci proti koncu njegovega mandata.
Njegovo vodstvo je bilo ogroženo leta 1963 zaradi političnih škandalov (najbolj znan je bil Profumo affair), ki so oslabele zaupanje javnosti in stranke. Ob tem so se pojavili tudi notranji spori v konservativni stranki glede prihodnjega vodstva in politične smeri.
Odstop, poznejša leta in zapuščina
Macmillan je avgusta 1963 odstopil kot predsednik vlade; za razlog je navedel zdravstvene težave in potrebo po prenovi vodstva stranke. Njegovo mesto je prevzel Alec Douglas-Home. Po odhodu iz Downing Streeta je Macmillan ostal aktiven v javnem življenju, pisal spomine in komentiral politične dogodke. Leta 1984 mu je bil podeljen naslov grofa Stocktonskega, ki ga je nosil do smrti decembra 1986.
Macmillanova zapuščina je mešana: spominjajo ga kot politika, ki je vodil Veliko Britanijo v obdobju blaginje in je priznal nujnost prilagajanja imperija novim razmeram, hkrati pa so mu očitali, da ni dovolj hitro rešil notranjih in gospodarskih težav ter da je njegov mandat oslabila tudi serija političnih škandalov. Kljub temu ostaja ena od pomembnih figur britanske politične zgodovine sredine 20. stoletja.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je bil naslov Mauricea Harolda Macmillana?
O: Maurice Harold Macmillan je bil 1. grof Stocktonski, OM, PC.
V: Kdaj je bil predsednik vlade Združenega kraljestva?
O: Maurice Harold Macmillan je bil predsednik vlade Združenega kraljestva od leta 1957 do 1963.
V: Katere vojaške službe se je udeležil med prvo svetovno vojno?
O: Med prvo svetovno vojno je Maurice Harold Macmillan služil v grenadirski gardi.
V: Kdaj je vstopil v parlament?
O: Maurice Harold Macmillan je vstopil v parlament na splošnih volitvah leta 1924.
V: Kakšno vlogo je imel med drugo svetovno vojno?
O: Med drugo svetovno vojno je Churchill Macmillana imenoval za rezidenčnega ministra v Sredozemlju, ki je bil posrednik med Churchillom in britanskimi silami v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.
V: Kdo ga je nasledil na položaju predsednika vlade po sueški krizi?
O: Po sueški krizi ga je na položaju predsednika vlade in vodje konservativne stranke nasledil sir Anthony Eden.
V: Katera fraza je povezana z obdobjem, ko je bil predsednik vlade? O:Fraza, povezana z obdobjem, ko je bil predsednik vlade, je "nikoli ni bilo tako dobro".
