Harthacanute — danski in angleški kralj, sin Kanuta Velikega (1018–1042)

Harthacanute (Canute Hardy, včasih Hardicanute, Hardecanute; dansko Hardeknud) (ok. 1018 – 8. junij 1042) je bil danski kralj med letoma 1035 in 1042 ter angleški kralj med letoma 1040 in 1042. Bil je edini sin Kanuta Velikega in Eme Normandijske. Kot potomcu obeh družin je imel Harthacanute pomembno vlogo v političnih razmerjih med Anglijo in Skandinavijo v prvi polovici 11. stoletja.

Otroštvo in ozadje

Harthacanute se je rodil okoli leta 1018. Njegova mati Ema je bila vplivna figura — prej poročena z angleškim kraljem Ethelredom Unreadyjem in pozneje s Kanutom. Zaradi tega izvora je Harthacanute imel za seboj tako angleške kot skandinavske interese. Po smrti svojega očeta leta 1035 je v korist reda dedovanja takoj nastopil kot Kanut III na danskem prestolu, medtem ko se je vprašanje nadvlade nad Anglijo zapletlo.

Tekma za angleški prestol: Harold Harefoot in izgon

Ko je Kanuta Velikega umrl (1035), je Harthacanute zaradi vojaških težav in spopadov v Skandinaviji ni mogel takoj pripluti v Anglijo in prevzeti oblasti. Njegov starejši nezakonski polbrat Harold Harefoot je izkoristil priložnost in najprej deloval kot regent, nato pa si je leta 1037 prisvojil angleško krono. Tako je Harthacanute ostal na Danskem, kjer je moral reševati zunanjo politiko in braniti svoje interese, medtem ko je v Angliji nastala ločena vlada Harolda.

Vojna s Skandinavijo in vrnitev v Anglijo

V Skandinaviji je Harthacanute vodil spopad z norveškim kraljem Magnusom I., ki je prizadeval širitev vpliva v regiji. Ko so se razmere v severni Evropi umirile in je Harold Harefoot 1040 nepričakovano umrl, je Harthacanute izkoristil priložnost. S pripravami na invazijo in z močno floto je prispel v Anglijo ter mirno prevzel prestol, saj mu ni bilo potrebno prestati večjih spopadov ob prispetju.

Vladavina v Angliji: davki in upor

Harthacanute je veljal za zahtevnega in strogega vladarja. Zaradi stalne potrebe po financiranju vojaške sile in ladjevja je močno zvišal davke, kar je povzročilo nezadovoljstvo v različnih delih dežele. Leta 1041 so prebivalci Worcestra ubili dva Harthacanutova moža, ki sta pobirala davek; kot odgovor je Harthacanute mesto močno kaznoval — po kronikah ga je dal delno požgati in bila je poročila o krutih represalijah. Ta incident je utrdil njegov sloves kot strogega vladarja.

Legenda o Lady Godivi, ki je gola jahala po ulicah Coventryja, da bi lokalnega grofa prepričala, naj zniža davke, je morda povezana s tem obdobjem povečanih davčnih bremen in nezadovoljstva, čeprav je zgodba delno legendarna in se prav tako v različnih različicah pojavlja že v kasnejših virih.

Anglosaksonska kronika o njegovi vladavini zapiše: "Dokler je vladal, ni dosegel ničesar kraljevskega", kar odraža negativno oceno njegove kratke in napete vladavine v očeh nekaterih sodobnikov.

Odnos z Edvardom Izpovednikom in vprašanje nasledstva

Leta 1041 je Harthacanute povabil svojega polbrata Edvarda Izpovednika (sina njegove matere Emme in Ethelreda) iz izgnanstva v Normandiji, mu ponudil mesto v svojem gospodinjstvu in ga zavaroval pred političnimi nevarnostmi. To nakazuje, da je Harthacanute morda nameraval postaviti Edvarda za svojega naslednika v Angliji, saj sam ni bil poročen in ni imel otrok.

Smrt in posledice

Harthacanute je umrl 8. junija 1042 v Lambethu. Sodobni viri opisujejo, da je "umrl, ko je stal ob svoji pijači, in nenadoma padel na tla"; vzrok smrti ni povsem jasen — poročila omenjajo naravno smrt (najverjetneje kap ali srčni napad), čeprav so se pojavile tudi teorije o zastrupitvi ali zaroti. Pokopali so ga v katedrali v Winchestru v Hampshiru.

Po njegovi smrti so se v Angliji in na Danskem hitro spremenile ravnovesje moči. V Angliji je bil za kralja povabljen in potrjen njegov polbrat Edvard, ki je postal Edvard Izpovednik. Na Danskem je oblast kmalu prevzel norveški kralj Magnus I., ki je zasedel dansko krono in tako začasno združil Norveško in Dansko pod svojo oblast.

Ocenjevanje v zgodovini

Harthacanute ostaja v zgodovini zapisan kot vladar s kratko, a burno vladavino: bil je sposoben skleniti mir v Skandinaviji in utrditi svoje položaje, vendar so njegova visoka davčna bremena in ostri ukrepi do upornikov pustili slab vtis v izvornih virih. Njegova smrt je pomenila konec neposredne vladavine družine Kanut v Angliji in začetek novega obdobja z Edvardom Izpovednikom na prestolu.

• Rojen: okoli 1018
• Vladal kot kralj Danske: 1035–1042
• Vladal kot kralj Anglije: 1040–1042
• Umrl: 8. junij 1042, Lambeth; pokopan v Winchestru