Jean Genet
Jean Genet (v francoščini se izgovori [ʒɑ̃ ʒəˈnɛ]) (19. december 1910 - 15. april 1986) je bil francoski pisatelj in pozneje politični aktivist. Na začetku svojega življenja je bil potepuh (brezdomec) in mali kriminalec. Pozneje je Genet pisal romane, drame, pesmi in eseje, med drugim Querelle, Vlomilčev dnevnik, Naša gospa s cvetjem, Balkon, Črnci in služkinje.
Življenje
Genetova mati je bila mlada prostitutka, ki ga je dala v posvojitev. Ko je kot otrok zagrešil manjše zločine, so ga poslali v mladinski zapor Mettray. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je po Evropi pohajkoval, bil drobni tat in prostituiral.
Sredi štiridesetih let je Genet spoznal Jeana Cocteauja. Cocteau je Genetu pomagal objaviti njegov roman. Do leta 1949, ko je bil Genet po prošnjah številnih oseb, med katerimi sta bila tudi Jean Conteau in Jean-Paul Sartre, izpuščen iz zapora, je napisal pet romanov, tri gledališke igre in številne pesmi. Njegove knjige so bile v Združenih državah Amerike prepovedane.
Med letoma 1955 in 1961 je Genet napisal še tri igre. Leta 1964 je Genet zapadel v depresijo in poskušal narediti samomor. V poznih šestdesetih letih se je Genet začel politično udejstvovati. Jean Genet je bil homoseksualec.
Genet je zbolel za rakom na grlu in umrl 15. aprila 1986 v Parizu.
Genetova dela
Romani
Prvi roman Our Lady of the Flowers (1944) govori o življenju v zaporu. V romanih The Miracle of the Rose (1946) in The Thief's Journal (1949) opisuje svoje izkušnje v mladinskem zaporu in kot moški prostitut. Roman Querelle de Brest (1947) govori o umoru, roman Pogrebni obredi (1949) pa o ljubezni in izdaji. Njegov zadnji roman Ujetnik ljubezni, ki je izšel leta (1986), se razlikuje od njegovih drugih knjig.
Igra
Genetove igre so veljale za "gledališče absurda". Te igre so imele ideje, ki so bile podobne idejam eksistencialističnega načina razmišljanja. Med njegovimi igrami so Služkinje (1949); Balkon (1956); Zasloni (1963); Črnci, ki je bila uprizorjena v New Yorku v gledališču Off-Broadway.
Film
Leta 1950 je Genet režiral film Un Chant d'Amour, ki je prikazoval fantazije o zaporniškem življenju.
