Marin Marais
Marin Marais (31. maj 1656, Pariz - 15. avgust 1728, Pariz) je bil francoski skladatelj in violinist. Velja za enega največjih francoskih glasbenikov baroka.
Marais, sin revnega čevljarja, se je šolal v pevski šoli, kjer so ga učili igrati violino. Nato se je učil pri gospodu de Sainte-Colombe, slavnem basistu. V šestih mesecih naj bi bil boljši od svojega učitelja. Leta 1675 se je pri 19 letih pridružil orkestru pariške opere. Tu je spoznal Jeana-Baptista Lullyja, ki je bil direktor Opere. Lully ga je naučil skladati glasbo. Marais je pogosto dirigiral opere, ki jih je napisal Lully.
Maraisa so leta 1676 najeli kot glasbenika, da bi igral na kraljevem dvoru v Versaillesu. Kot dvorni glasbenik se je dobro odrezal. Leta 1679 je bil imenovan za "ordinaire de la chambre du roy pour la viole", ki ga je obdržal do leta 1725.
Bil je mojster basse de viol. Za to glasbilo je napisal veliko glasbe, bil je najpomembnejši francoski skladatelj zanj. Napisal je pet knjig Pièces de viole (1686-1725). Večina skladb v tej knjigi so suite z basso continuo. Te so bile na dvoru precej priljubljene in zaradi njih so se ga v poznejših letih spominjali kot tistega, ki je "ustanovil in trdno utrdil cesarstvo viol" (Hubert Le Blanc, 1740). Njegova druga dela vključujejo knjigo Pièces en trio (1692) in štiri opere (1693-1709). Alcyone (1706) je znana po prizoru nevihte. Marais je leta 1706 postal dirigent pariške opere, vendar se je po neuspehu svoje opere Sémélé iz leta 1709 postopoma umaknil iz javnega življenja. 21. septembra 1676 se je poročil s Catherine d'Amicourt. Skupaj sta imela 19 otrok. Dva od otrok, Vincent Marais in Roland Marais, sta prav tako postala slavna glasbenika, prav tako njegov vnuk Nicolas Marais.
Titon du Tillet je o Maraisu pisal v knjigi Le Parnasse françois. Opisal je skladbo iz Maraisove četrte knjige z naslovom Labirint, v kateri je veliko ključev. Note, ki so pogosto disonantne, včasih hitre, včasih počasne, opisujejo človeka, ujetega v labirintu. Človek na koncu srečno pride iz njega in glasba se konča z milostno in naravno chaconne. Druga skladba, imenovana La Gamme [Lestvica], se zelo postopoma dviga po stopinjah oktave in nato spet spušča.
Faksimile vseh petih knjig Maraisove zbirke Pièces de viole je izdala založba Éditions J.M. Fuzeau. Popolna kritična izdaja njegovih instrumentalnih del v sedmih zvezkih, ki jo je uredil John Hsu, je izšla pri založbi Broude Brothers.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila Marina Marais?
O: Marin Marais je bil francoski skladatelj in violinist, ki velja za enega največjih francoskih glasbenikov baročnega obdobja.
V: Kako se je naučil igrati violino?
O: Izobraževal se je v pevski šoli, kjer so ga naučili igrati violino, nato pa se je učil pri gospodu de Sainte-Colombe, znanem basistu. V šestih mesecih naj bi bil boljši od svojega učitelja.
V: Kakšen položaj je zasedal na kraljevem dvoru v Versaillesu?
O: Leta 1676 so ga zaposlili kot glasbenika za igranje na kraljevem dvoru v Versaillesu in ga imenovali za "ordinaire de la chambre du roy pour la viole", ki ga je obdržal do leta 1725.
V: Za kateri instrument je bil Marais specializiran?
O: Specializiral se je za igranje basse de viol in zanj napisal veliko skladb, s katerimi se je uveljavil kot eden najpomembnejših skladateljev.
V: Katera druga dela je Marais napisal poleg Pièces de viole?
O: Poleg Pièces de viole je Marais napisal tudi knjigo Pièces en trio (1692) in štiri opere (1693-1709). Alcyone (1706) je znana po prizoru nevihte.
V: Kdo je pisal o Maraisovem delu?
O: Titon du Tillet je o Maraisovem delu pisal v knjigi Le Parnasse françois in opisal dela, kot sta Labirint in La Gamme [Tehtnica].
V: Ali so danes na voljo kakšne objavljene izdaje njegove glasbe?
O: Da, faksimile vseh petih knjig Maraisovih Pièces de viole je izdala založba Éditions J.M. Fuzeau, pri založbi Broude Brothers pa je izšla tudi popolna kritična izdaja njegovih instrumentalnih del v sedmih zvezkih, ki jo je uredil John Hsu.
