Murray Rothbard: ameriški ekonomist, libertarni teoretik in oče anarhokapitalizma
Murray Rothbard: ameriški ekonomist in oče anarhokapitalizma — vpliven libertarni teoretik, avtor 20+ knjig, zagovornik prostega trga in popolne osebne svobode.
Murray Newton Rothbard (2. marec 1926 – 7. januar 1995) je bil ameriški ekonomist in pisatelj, ki je močno vplival na razširjanje avstrijske ekonomske šole v Združenih državah Amerike ter na razvoj sodobnega libertarnega gibanja. Bil je teoretično in pogosto tudi polemično utemeljitelj stališč o minimalni državi oziroma njenem popolnem ukinitvi, ki jih je označil kot anarhokapitalizem. Rothbard je nasprotoval centralnemu načrtovanju in verjel, da se družba lahko in mora organizirati predvsem na podlagi prostovoljnih tržnih odnosov in zasebne lastnine.
Življenje in izobrazba
Rothbard se je izobraževal na področju ekonomije in je doktoriral iz ekonomije na Columbia University. V svojih delih je izhajal iz principov avstrijske šole, zlasti idej Ludwiga von Misesa, ki so mu bile pomembna intelektualna izhodišča. S svojim življenjem in delom je postal ena osrednjih osebnosti ameriškega libertarnega gibanja v drugi polovici 20. stoletja.
Glavna dela
Rothbard je napisal več kot dvajset knjig in številne članke. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so:
- Man, Economy, and State (1962) — obsežno teoretično delo o ekonomiji z vidika avstrijske šole;
- Power and Market (1970) — razširitev in dopolnitev ekonomskih implikacij državnih posegov;
- America's Great Depression (1963) — analiza vzrokov velike gospodarske krize iz avstrijskega stališča;
- For a New Liberty (1973) — popularno uvodno delo v libertarno misel in argument za manjšo državo;
- The Ethics of Liberty (1982) — poskus moralne utemeljitve zasebne lastnine in libertarnih pravic;
- Conceived in Liberty (serija) — večtomna zgodovina ameriške revolucije in zgodnjega obdobja ZDA;
- manjše eseje in brošure, kot je The Anatomy of the State, ki povzema njegovo kritiko države kot institucije.
Gospodarska in politična stališča
Rothbard je bil zagovornik metodološke individualistične analize in je v ekonomiji pogosto uporabljal prakseološki pristop, značilen za avstrijsko šolo. Zavezoval se je idejam prostega trga, absolutne zasebne lastnine in neobstoja legitimne prisile države. V političnem smislu je utemeljil obliko anarhizma prostega trga — anarhokapitalizem — kjer bi vse storitve, tudi tiste, ki jih danes običajno zagotavlja država (npr. pravosodje in varnost), zagotavljale zasebne in prostovoljne organizacije.
Spori in kritike
Rothbardova stališča so pogosto sprožila žive razprave. Njegove trditve o vlogi države, kritike centralnega bankništva, nasprotovanje državni regulaciji in stališča o lastninski etiki so pritegnila podporo, a tudi močno kritiko. V poznejših letih so bile predmet polemik tudi nekatere njegove politične povezave in izjave, kar je vplivalo na razdeljenost znotraj libertarnega gibanja. Akademski kritiki so poleg tega izpostavljali spore glede nekaterih zgodovinskih in empiričnih trditev v njegovih delih.
Zapuščina
Murray Rothbard je imel velik vpliv na razvoj in širjenje libertarnih idej ter na ponovno zanimanje za avstrijsko ekonomijo v ZDA. Pomagal je ustanoviti in vzdrževati intelektualne mreže, raziskovalne centre in založbe, ki so promovirale libertarno misel. Njegova dela še naprej preučujejo tako privrženci kot kritiki, saj so pomembna za razumevanje sodobnih debat o omejitvi države, prostem trgu in politični filozofiji.
Opomba: Rothbardovo delo zajema širok spekter tem — od stroge ekonomske teorije do politične filozofije in zgodovinskih študij — zato branje njegovih glavnih del ponuja celovitejši vpogled v njegovo misel in vpliv.
Rothbard okoli leta 1955
Njegove ideje
Rothbard se je zavzemal za odpravo vladnega nadzora nad družbo in gospodarstvom. Menil je, da je monopolna sila vlade največja nevarnost za svobodo in dolgoročno blaginjo ljudi. Državo je označil za "tolpo tatov, ki so najbolj nemoralni, grabežljivi in brezobzirni posamezniki v vsaki družbi".
Rothbard je menil, da bi vse storitve, ki jih zagotavljajo monopolne vlade, lahko učinkoviteje zagotavljal zasebni sektor. Po njegovem mnenju so bili številni predpisi in zakoni, sprejeti "v javnem interesu", samointeresno grabljenje moči, ki so ga izvajali spletkarski vladni birokrati, da bi bili videti pomembni. Za te sheme ni veljala tržna disciplina.
Državne storitve niso bile učinkovite in bi jih odpravili, če bi jih lahko zagotavljala konkurenca v zasebnem sektorju.
Rothbard je prav tako obsojal sodelovanje velikih podjetij z vlado. Menil je, da poslovne elite izkoriščajo monopolno moč vlade, da bi vplivale na zakone in regulativno politiko in si tako pomagale na račun konkurenčnih tekmecev.
Trdil je, da je obdavčitev velika kraja, podprta z zakonom. To je bil "prisilni monopol sile", ki je preprečeval učinkovitejše prostovoljno naročanje obrambnih in pravosodnih storitev pri konkurenčnih ponudnikih. Nasprotoval je tudi centralnemu bančništvu in bančništvu z delnimi rezervami. Monopolni sistem, v katerem vlada odloča o tem, koliko denarja bo natisnila, je po njegovem mnenju oblika legalizirane finančne goljufije, ki jo podpira država. To je v nasprotju z libertarnimi načeli in etiko. Rothbard je nasprotoval vojaškemu, političnemu in gospodarskemu vmešavanju v zadeve drugih narodov.
Sorodne strani
- Seznam anarhistov
- anarhokapitalizem
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Murray Newton Rothbard?
O: Murray Newton Rothbard je bil ameriški ekonomist in pisatelj, ki je pripomogel k popularizaciji avstrijske ekonomske šole v ZDA.
V: Kaj je Rothbard pomagal ustvariti?
O: Rothbard je pomagal ustvariti sodobno libertarijanstvo, politično prepričanje o manjši vladi in večji osebni svobodi.
V: Kakšno obliko anarhizma prostega trga je utemeljil?
O: Ustanovil je obliko anarhizma prostega trga, ki jo je imenoval "anarhokapitalizem".
V: Kaj je Rothbard verjel o družbi?
O: Rothbard je verjel, da se mora družba organizirati sama, in ni maral centralnega načrtovanja.
V: Koliko knjig je napisal?
O: Napisal je več kot dvajset knjig.
V: Ali je bil pomembna osebnost v ameriškem libertarnem gibanju? O; Da, bil je pomembna osrednja osebnost ameriškega libertarnega gibanja.
Iskati