Phillip Allen Sharp (rojen 6. junija 1944) je ameriški genetik in molekularni biolog.

Skupaj z Richardom Robertsom je odkril cepljenje genov in leta 1993 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za "odkritje, da geni pri evkariontih niso neprekinjeni nizi, temveč vsebujejo introne, in da se lahko cepljenje pre-messenger RNA za odstranitev teh intronov izvede na različne načine, tako da iz istega zaporedja DNK nastanejo različne beljakovine".

Odkritje cepljenja (splicing) je pomenilo temeljno spremembo v razumevanju izražanja genov pri evkariontih. Pokazalo je, da so kodirajoča območja (eksone) prekinjena z nekodirajočimi vložki (introni) in da proces odstranjevanja intronov poteka z uporabo kompleksnega encima oziroma sestava beljakovin in RNA, imenovanega spliceosom. Ta mehanizem omogoča tudi alternativno cepljenje, kar pojasni, kako iz istega gena nastane več različnih oblik beljakovin, kar ima veliki pomen za razvoj, celično specializacijo in bolezni (na primer nekatere dedne bolezni in rak).

Sharp se je rodil v Falmouthu v Kentuckyju. Leta 1969 je doktoriral iz kemije na Univerzi Illinois v Urbani-Champaignu. Po doktoratu je do leta 1971 delal na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu, kjer je v laboratoriju Cold Spring Harbor pod vodstvom Jamesa Watsona preučeval plazmide in pozneje izražanje genov v človeških celicah.

Leta 1974 mu je biolog Salvador Luria ponudil mesto na MIT. Med letoma 1985 in 1991 je bil direktor Centra za raziskave raka (zdaj Kochov inštitut za integrativne raziskave raka), med letoma 1991 in 1999 vodja oddelka za biologijo, med letoma 2000 in 2004 pa direktor McGovernovega inštituta za raziskave možganov.

Znanstveno delo in prispevki

Sharpova raziskovalna skupina je pomembno prispevala k razumevanju molekularnih mehanizmov, ki urejajo prepis in predelavo RNA. Njegovo delo je osvetlilo vlogo spliceosoma pri odstranjevanju intronov in mehanizme alternativnega cepljenja, ki so ključni za raznolikost beljakovin v evkariontskih organizmih. Zaradi teh spoznanj se je odprlo tudi novo polje raziskav o tem, kako napake v cepljenju prispevajo k bolezenskim stanjem in kako jih je mogoče usmerjeno zdraviti z molekulskimi pristopi.

Vpliv in posledice odkritja

Odkritje cepljenja je imelo široke posledice za biologijo in medicino: pomagalo je razložiti evolucijo genov, povečalo razumevanje regulacije genov v razvoju in tkivni specializaciji ter vplivalo na razvoj novih terapevtskih pristopov, kot so antisense oligonukleotidi, usmerjene terapije za napačno oblikovane izoforme beljakovin in raziskave RNA-posredovanega utišanja genov.

Nagrade in priznanja

Poleg Nobelove nagrade je Sharp prejel številna nacionalna in mednarodna priznanja za svoje delo. Je član več akademij in strokovnih združenj ter pogosto povabljen kot predavatelj in svetovalec v akademskem in industrijskem sektorju. Njegovo mentorstvo je vplivalo na generacije raziskovalcev, ki delujejo na področju molekularne biologije, genetike in biomedicine.

Dediščina in nadaljnje delo

Sharpovo delo je eno temeljnih v moderni molekularni biologiji. Njegovi prispevki so še vedno osnova za raziskave v genomiki, transkriptomiki in razvoju RNA-temeljenih zdravil. Kot vodja in organizator znanstvenih inštitutov je spodbujal interdisciplinarno sodelovanje med biologijo, kemijo, medicino in inženirstvom.

Osebno

Phillip A. Sharp je znan tudi po svoji vlogi mentorja in zagovornika znanstvene izobrazbe ter po aktivnem sodelovanju v znanstveni skupnosti. Zaradi narave njegovega dela in dolge kariere pa se podrobnejše osebne informacije pogosto pojavljajo v biografijah in intervjujih, ki jih je mogoče poiskati za tiste, ki želijo več podrobnosti.