Susumu Tonegawa
V tem japonskem imenu je družinsko ime Tonegawa.
Susumu Tonegawa (rojen 6. septembra 1939) je japonski znanstvenik, ki je leta 1987 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.
Odkril je genetski mehanizem, ki ustvarja raznolikost protiteles. Čeprav je za svoje delo na področju imunologije prejel Nobelovo nagrado, je Tonegawa po izobrazbi molekularni biolog. V zadnjih letih se je posvetil molekularnim in celičnim osnovam spomina.
Tonegawa je najbolj znan po razjasnitvi genetskega mehanizma v adaptivnem imunskem sistemu. Če bi bilo vsako protitelo kodirano z enim genom, bi bilo za zaščito pred antigeni potrebnih na milijone genov.
Namesto tega, kot je Tonegawa pokazal v prelomni seriji poskusov, ki se je začela leta 1976, se lahko genetski material preuredi v široko paleto razpoložljivih protiteles. Glavni mehanizem se imenuje cepljenje RNK.
Protitelesa imajo v svoji strukturi "spremenljivo območje". Tonegawa je primerjal DNK celic B (vrsta belih krvničk) pri embrionalnih in odraslih miših. Ugotovil je, da se geni v zrelih celicah B odraslih miši premikajo, rekombinirajo in brišejo, da nastanejo številne različice spremenljive regije protiteles.
Kritično delo
Kritično delo se je začelo v Baslu v Švici, pozneje pa na MIT. "Naše delo je razrešilo dolgoletno razpravo o genetskem izvoru raznolikosti protiteles. Izkazalo se je, da ta raznolikost nastaja s somatsko rekombinacijo podedovanih genskih segmentov in s somatsko mutacijo."
Sorodne strani
- Seznam Nobelovih nagrajencev po državah
Vprašanja in odgovori
V: Kako se imenuje Susumu Tonegawa?
O: Susumu Tonegawa ima priimek Tonegawa.
V: Kdaj se je rodila Susumu Tonegawa?
O: Susumu Tonegawa se je rodil 6. septembra 1939.
V: Za kaj je Susumu Tonegawa leta 1987 prejel Nobelovo nagrado?
O: Susumu Tonegawa je leta 1987 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za odkritje genetskega mehanizma, ki ustvarja raznolikost protiteles.
V: Po katerem področju študija je Susumu Tonegawa najbolj znan?
O: Susumu Tonegawa je najbolj znan po razjasnitvi genetskega mehanizma v adaptivnem imunskem sistemu.
V: Koliko genov bi bilo potrebnih za zaščito pred antigeni, če bi vsako protitelo kodiral en gen?
O: Če bi bilo vsako protitelo kodirano z enim genom, bi za zaščito pred antigeni potrebovali na milijone genov.
V: Kateri postopek je v Tonagewovem delu prikazan kot način za ustvarjanje velikih množic protiteles? O: Tonagewovo delo prikazuje cepljenje RNK kot način ustvarjanja obsežnih nizov protiteles.
