Celice B (limfociti B): vloga, funkcije in pomen v imunskem sistemu

Razumite celice B (limfociti B): vloga, funkcije in pomen v imunskem sistemu — protitelesa, APC, spominske celice in nove zaviralne vloge.

Celice B so limfociti, vrsta belih krvničk. Ko se celica B aktivira, se lahko spremeni v plazemsko celico in začne množično proizvajati protitelesa. So ključni del adaptivnega imunskega sistema, saj prepoznavajo tuje antigene, jih nevtralizirajo z izdelavo protiteles in sodelujejo pri oblikovanju dolgoročne imunosti.

Zgradba in receptorji

Na zunanji površini celice B imajo membransko vezane imunoglobuline — receptor za celice B (BCR) — ki omogoča celici B, da se veže na določen antigen. Poleg BCR imajo celice B tudi sopomagaške molekule (npr. CD19, CD21), ki okrepijo signal ob vezavi antigena in prispevajo k aktivaciji.

Zorenje in izvor

Pri sesalcih nezrele celice B nastajajo v kostnem mozgu, od tod izhaja njihovo ime. V kostnem mozgu poteka prepoznavanje in selekcija, nato pa nezrele/celo neaktivirane (naivne) celice B krožijo po krvi in naselijo limfatične organe (bezgavke, vranica, sluznične limfoidne strukture), kjer čakajo na srečanje z antigenom.

Aktivacija in diferenciacija

Celice B se lahko aktivirajo na dva osnovna načina:

1. T-celično odvisna aktivacija: Celica B predstavi antigen T-pomagalni celici (prek MHC II), prejme dodatne signalne molekule (npr. CD40–CD40L) in citokine. To vodi v neugodno izločno izmenjavo razredov protiteles (class switching), somatsko hipermutacijo in nastanek različnih visokoinfimnih protiteles v germinalnih centrih.
2. T-celično neodvisna aktivacija: Nekateri antigeni (npr. polisaharidi) lahko neposredno aktivirajo celice B brez pomoči T-celic; odgovor je hitrejši, a pogosto manj specializiran in brez dolgotrajne spominske komponente.

Po aktivaciji se celice B diferencirajo v:

• plazemske celice — proizvajajo in izločajo veliko količino prostih protiteles;
• spominske celice B — omogočajo hitrejši in močnejši odziv ob ponovni izpostavitvi istemu antigeni;
• različne podskupine, vključno z dolgolevnimi plazmatskimi celicami v kostnem mozgu, ki vzdržujejo trajno serumsko imuniteto.

Vrste protiteles in izmenjava razredov

Plazemske celice lahko proizvajajo različne razrede imunoglobulinov (npr. IgM, IgD, IgG, IgA, IgE). S preklopom razreda (class switch recombination) se spremeni efektor funkcija protitelesa (nevtralizacija, opsonizacija, aktivacija komplementa, prenos preko sluznic), medtem ko ostaja antigenska specifičnost enaka. Somatska hipermutacija v germinalnih centrih poveča afiniteto protiteles za antigen.

Funkcije celic B

Glavne funkcije celic B vključujejo:

1. za izdelavo protiteles proti antigenom — protitelesa nevtralizirajo toksine in patogene, označujejo jih za fagocitozo ali aktivirajo komplementni sistem,
2. za opravljanje vloge celic, ki predstavljajo antigen (APC) — celice B lahko prenašajo in predstavljajo antigen T-pomagalnim celicam, kar je pomembno za uravnavanje T-celičnih odzivov,
3. da se po aktivaciji z interakcijo z antigenom razvijejo v spominske celice B — zagotovijo hitrejši in močnejši odziv ob ponovni izpostavitvi,

Regulativne (zaviralne) funkcije

Nedavno so odkrili novo, zaviralno funkcijo celic B — tako imenovane regulativne B celice (Bregs). Te celice proizvajajo protivnetne citokine, predvsem IL-10, in sodelujejo pri zaviranju vnetnih odzivov ter preprečevanju avtoimunosti. Regulativne B celice so pomembne za vzdrževanje imunskega ravnovesja.

Klinicni pomen

• Cepljenje: Celice B in spominske B celice so temelj za zaščitni učinek cepiv — omogočajo hitrejšo produkcijo protiteles ob ponovni izpostavitvi patogenu.
• Imunske pomanjkljivosti: Pri nekaterih boleznih (npr. X-povezana agamaglobulinemija) je proizvodnja protiteles motena, kar vodi v ponavljajoče se okužbe.
• Avtoimune bolezni: Prekomerna ali napačna aktivacija celic B lahko vodi v tvorbo avtoprotiteles in vnetne poškodbe (npr. sistemski lupus, revmatoidni artritis).
• Onkološke bolezni: Celice B so izvor nekaterih rakavih obolenj, kot so limfomi in levkemije; terapevtsko so pogosto tarča (npr. protitelesa proti CD20, kot je rituksimab).
• Biološka terapija: Monoklonska protitelesa, plazemske zamenjave in nadomestna imunoglobulinska terapija so pomembni klinični postopki, ki ciljajo ali izkoriščajo funkcijo celic B.

Celice B so torej večplastne: prepoznavajo in nevtralizirajo tuje snovi, sodelujejo pri povezavi celic v imunskem sistemu, tvorijo dolgoročno imunsko pomnenje in pri nekaterih pogojih uravnavajo ali pa prispevajo k patološkim imunskim odzivom.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so celice B?

V: Kaj se zgodi, ko se celica B aktivira?

V: Kakšen je namen beljakovine na zunanji površini celic B?

V: Katere so glavne funkcije celic B?

V: Kje pri sesalcih nastanejo nezrele celice B?

Išči po črki