Brookings Institution je ameriški možganski trust s sedežem v Washingtonu, D.C., v Združenih državah Amerike. Brookings je eden najstarejših washingtonskih think tankov in se ukvarja z raziskavami in izobraževanjem na področju družbenih ved, predvsem ekonomije, politike, vlade, zunanje politike ter svetovnega gospodarstva in razvoja. V poročilu Univerze v Pensilvaniji Global go-to think tanks 2012 je Brookings uvrščen na mesto najvplivnejšega think tanka na svetu.

Brookings je bila ustanovljena leta 1916 in je skozi stoletno delovanje razširila svojo vlogo od analize javne uprave in mestnih zadev do širokega spektra politik, ki vključujejo makroekonomske študije, javne finance, mednarodne odnose, varnost, tehnologijo in upravljanje stigem družbenih izzivov.

Njeno poslanstvo je:

"zagotoviti inovativna in praktična priporočila za uresničevanje treh širokih ciljev: krepitev ameriške demokracije, spodbujanje gospodarske in socialne blaginje, varnosti in priložnosti vseh Američanov ter zagotavljanje bolj odprtega, varnega, uspešnega in sodelovalnega mednarodnega sistema."

Struktura in raziskovalni programi

Brookings deluje prek več specializiranih raziskovalnih centrov in programov, ki združujejo strokovnjake z različnih področij. Med glavnimi področji dela so:

  • ekonomske študije (vključno z revijo in publikacijo Brookings Papers on Economic Activity – BPEA);
  • vladavina in javna politika (analize upravljanja, zakonodaje in reform);
  • mednarodne zadeve in zunanja politika (strategije, varnost, geopolitične analize);
  • globalno gospodarstvo in razvoj (ekonomski razvoj držav, trgovinska politika);
  • metropolitanske in lokalne politike (urbanizem, promet, stanovanjska politika).

Dejavnosti in javne objave

Brookings izdeluje raziskovalne študije, politične briefinge, knjige in članke ter vodi javne forume, delavnice in seminarje. Ima lastno založbo, Brookings Institution Press, ter redno objavlja poročila, komentarje in analize, ki so namenjeni odločevalcem, medijem in širši javnosti. Znan je tudi po pričanjih pred kongresnimi odbori in svetovanjih, kjer strokovnjaki Brookings pogosto nastopajo kot priče ali svetovalci.

Financiranje in neodvisnost

Financiranje Brookings izhaja iz kombinacije virov: donacij posameznikov, fundacij, podjetij, raziskovalnih subvencij in prihodkov iz založniške dejavnosti ter dogodkov. Institucija ima endowment (kapitalni sklad), ki omogoča stabilnost delovanja. Brookings trdi, da je nestrankarski in da njegovi raziskovalci "zastopajo različna stališča", vendar so se v preteklosti pojavile tudi razprave o vplivu virov financiranja na raziskave. Kulturna praksa in zahteve po transparentnosti so pripeljale do tega, da Brookings javno objavlja informacije o svojih donatorjih in programih financiranja.

Vpliv, zaznave in kritike

Mediji in analitiki pogosto opisujejo Brookings kot liberalno-centričen ali sredinski think tank. Analiza kongresnih zapisov iz obdobja 1993–2002 je pokazala, da so se na Brookings skoraj enako pogosto sklicevali tako konservativni kot liberalni politiki; na lestvici politične pristranskosti je inštitut prejel 53 točk (pri čemer 100 pomeni najbolj liberalno oceno). Brookings je pogosto citiran v ameriških medijih in velja za enega najbolj vplivnih raziskovalnih centrov v ZDA.

Zaključek

Brookings Institution ostaja pomemben vir raziskav in politike, ki povezuje akademsko stroko, praktične politike in javno razpravo. Njegove analize in priporočila vplivajo na oblikovanje javnih politik v ZDA in v mednarodnem okolju, hkrati pa inštitut nenehno odgovarja na pričakovanja po preglednosti, neodvisnosti in kakovosti svojih raziskav.