Bolgarska komunistična partija (BCP) 1946–1990: zgodovina in prehod v BSP

Bolgarska komunistična partija (bolgarsko: Българска Комунистическа Партия; skrajšano BCP) je bila vodilna in kasneje edina vladajoča politična stranka v Bolgariji od leta 1946 do leta 1990. Po osvobodilnem obdobju ob koncu druge svetovne vojne je stranka vzpostavila enopartijski sistem, nadzor nad državnimi institucijami in centralno plansko gospodarstvo.

Vzpon k oblasti (1944–1947)

V septembru 1944 je komunistično vodena koalicija v okviru državnega udara prevzela oblast v Bolgariji ter postopoma izločila politične nasprotnike. BCP je delovala v okviru fronte, imenovane Očetovska fronta, in si zagotovila prevlado v državnih organih. Leta 1946 je z referendumsko razglasitvijo monarhije in ustanovitvijo ljudske republike dejansko utrdila enopartijski režim; nova ustava in ustroj države sta bila bila sprejeta v naslednjih letih.

Utrjevanje oblasti, nacionalizacija in kolektivizacija

V prvih desetletjih oblasti je BCP izvedla obsežno nacionalizacijo industrije, bank in večjega dela kmetijstva ter pospešeno kolektivizacijo podeželja. Država je prevzela vodenje industrijske modernizacije in centralno načrtovanje gospodarstva. V tem obdobju so bile uvedene tudi reforme v izobraževanju, zdravstvu in socialni varnosti, vendar je hitra industrijska rast pogosto spremljala potratno planiranje in neefikasnost.

Notranja politika in represivni aparat

Stranka je vzpostavila močen represivni aparat, vključno z varnostnimi službami (npr. državna varnost), cenzuro in političnim pregonom nasprotnikov. V povojnih letih so potekali procesi in čistke znotraj komunističnih vrst in proti realnim ali domnevnim sovražnikom režima; znani so bili primeri političnih procesov in usmrtitev. Svoboda izražanja, politično pluralno delovanje in neodvisni mediji so bili močno omejeni.

Vodenje Todorja Živkova (1954–1989)

Todor Živkov je bil vodja stranke in države od leta 1954 do leta 1989 ter je bil eden najdaljših voditeljev med državami vzhodnega bloka. Pod njegovim vodstvom je Bolgarija ohranila tesne vezi s Sovjetsko zvezo, hkrati pa si je Živkov skušal zagotoviti stabilnost z notranjo konsolidacijo oblasti. V 1960. in 1970. letih je prišlo do obdobja relativne gospodarske rasti, v 80. letih pa se je začela ekonomska stagnacija, večje zadolževanje in upočasnitev modernizacije.

Politika do narodnostnih manjšin in "proces preimenovanj"

V 1980‑ih je BCP začela asimilacijsko politiko do turške manjšine, znano kot tzv. "revival proces" (vazroditelen protses), kar je vključevalo prisilno spreminjanje turških imen v slovanska imena, omejitve verskega življenja in druge represivne ukrepe. Ta politika je povzročila veliko nezadovoljstvo in izgon ali beg več deset tisoč pripadnikov turške manjšine v Turčijo leta 1989, kar je prispevalo k notranji krizi režima.

Mednarodni položaj

BCP je bila tesno zavezana Sovjetski zvezi in aktivno sodelovala z državami vzhodnega bloka. Bolgarija je sprejemala sovjetsko zunanjo in obrambno politiko ter bila del gospodarskih in vojaških varnostnih struktur socialističnega bloka. To je prineslo politično zaščito, hkrati pa omejitve suverenosti pri odločanju o nekaterih ključnih zadevah.

Kriza in konec enopartijskega sistema (1989–1990)

V letih 1989–1990, v valovih demokratičnih sprememb po vsej srednji in vzhodni Evropi, je BCP doživela hiter padec podpore. Tlak javnih protestov, gospodarskih težav in razkritja lastnih notranjih napak je privedel do notranjih premen. Todor Živkov je bil prisiljen odstopiti novembra 1989, njegovo mesto je prevzel Petar Mladenov. 11. decembra 1989 je Mladenov javno napovedal, da se stranka odpoveduje zagotovljeni pravici do vladanja, s čimer se je odprla pot k pluralizmu in svobodnim volitvam.

Preobrazba v Bolgarsko socialistično stranko

V začetku 1990 je stranka začela proces notranjih reform in ideološkega odmika od klasičnega komunizma. Aprila 1990 se je stranka formalno preimenovala v Bolgarsko socialistično stranko (BSP), sprejela nove statute in se predstavljala kot socialdemokratična oziroma socialno‑demokratska sila, pripravljena sodelovati v večstrankarskem sistemu. Ta preobrazba je pomenila konec uradne komunistične oblasti v Bolgariji.

Ocenjevanje zapuščine

Zapuščina BCP je kompleksna: po eni strani je stranka modernizirala industrijo in infrastrukturo ter uvedla socialne programe; po drugi strani pa je bila odgovorna za politične represije, kršitve človekovih pravic in ekonomsko neučinkovitost, ki je prispevala k težavam v tranzicijskem obdobju. V 1990‑ih in pozneje je potekalo soočanje z minulimi praksami, privatizacija državnega premoženja in preoblikovanje politične scene, pri čemer je BSP ostala ena izmed pomembnih političnih sil v sodobni Bolgariji.

Opomba: Za več podrobnosti o posameznih dogodkih, zakonih, procesih kolektivizacije in javnih protestih v obdobju delovanja BCP je priporočljivo preveriti specializirane zgodovinske vire in arhivske gradive.

Vprašanja in odgovori

V: Kako dolgo je bolgarska komunistična partija vladala v Bolgariji?

V: Kateri dogodek je pripeljal do vzpona bolgarske komunistične partije?

V: Kdo je bil najdaljši vodja Bolgarske komunistične partije?

V: Kdo je bil prvi vodja Bolgarske komunistične partije?

V: Kdaj se je bolgarska komunistična partija odpovedala zagotovljeni pravici do vladanja?

V: Kaj je Bolgarska komunistična partija postala po letu 1990?

V: Kakšno je skrajšano ime Bolgarske komunistične partije?

Išči po črki