Aida (opera)

OzadjeΣ

Leta 1865 je Verdi napisal Don Carlosa za pariško opero. Libreto za to opero sta napisala dva mladeniča, od katerih je eden (Camille du Locle) pripomogel k temu, da je na svet prišla Aida.

Verdi je v šestdesetih letih 19. stoletja postajal vse bolj nezadovoljen z libreti. Du Locle mu je poslal številne librete, tako komične kot tragične. Nobeden od njih Verdija ni zadovoljil. Du Locle mu je poslal skico izmišljene zgodbe z egipčansko tematiko, ki jo je napisal Auguste Mariette.

Leta 1869 je nekdo (verjetno du Locle) Verdija prosil, naj napiše opero za oddaljeno deželo. Verdi je zavrnil, ker ni našel primernega zapleta. V začetku leta 1870 je du Locle Verdija prosil, naj sprejme predlog, ki ga je podal prejšnjo zimo. To opero je naročil egiptovski khediv, ki je želel proslaviti gradnjo novega gledališča v Kairu, ki je bilo zgrajeno v čast Sueškemu prekopu. Verdi je zavrnil. Du Locle je še naprej dajal predloge za operno obdelavo. Verdija je zanimal le eden. To je bila egipčanska skica francoskega egiptologa Augusta Marietta. Du Locle je skico prevedel v francosko prozo. Verdi je založnika prosil za italijanskega libretista in izbran je bil Antonio Ghislanzoni.

Zgodba

Kraj: Starodavni Egipt

Čas: nedoločen, v času farovcev

Egipčani so v vojni z Etiopijci. Aida je Etiopijka, ki so jo ujeli in naredili za sužnjo Amneris, hčerke egiptovskega kralja. Aida je hči Amonasra, etiopskega kralja. Egipčani se tega ne zavedajo. Amonasro namerava napasti Egipt, da bi osvobodil svojo hčerko. Medtem se Aida in Radames, mlad egiptovski vojak, zaljubita. Radamesa ljubi tudi ljubosumna in sumničava Amneris. Čuti, da ljubi drugo, vendar ne ve, da je to Aida.

1. dejanje

Scena 1: v palači egiptovskega kralja v Memfisu.

Radames upa, da bo vodil egiptovsko vojsko proti vdoru Etiopijcev. Vrhovni duhovnik Ramfis mu pove, da so bogovi izbrali vodjo vojske. Ramfis odide, da bi kralju sporočil izbiro bogov. Radames bi rad postal vodja egiptovske vojske. Tega ne želi le zato, da bi bil deležen vojaške slave, temveč tudi zato, ker upa, da se bo tako lahko poročil z Aido. O svoji ljubezni poje v pesmi "Celeste Aida" ("Božanska Aida").

Vstopi Amneris. Zaljubljena je v Radamesa. Želi, da bi postal vojaški junak. Skrbi jo, da je zaljubljen v neko drugo. Ko pride Aida, opazi, da je videti vznemirjen, in se sprašuje, ali je ona tisto dekle, ki ga Radames ljubi.

Vstopijo kralj, veliki duhovnik, Ramfis in celotno dvorišče. Poslanec sporoči, da Etiopijci pod vodstvom kralja Amonasra korakajo proti Tebam. Kralj reče, da se morajo Egipčani boriti proti Etiopijcem. Za vodjo vojske postavi Radamesa. Množica odide v Vulkanov tempelj, kjer bo Radames posvečen svoji nalogi.

Tudi Aida si želi, da bi bil Radames junak. Ko ostane sama, zakliče: "Ritorna Vincitor" ("Vrni se zmagovalec"). Sram jo je, da je njena ljubezen do Radamesa v nasprotju z ljubeznijo do očeta in ljudstva. Moli bogove, naj se je usmilijo: "Numi, pieta del mio soffrir!" ("Bogovi, usmilite se mojega trpljenja!")

Scena 2: Notranjost Vulkanovega templja

V temnih dvoranah Vulkanovega templja Radamesu izročijo sveto orožje. Vsi molijo za njegove prihajajoče preizkušnje in za njegovo zmago v bitki. Duhovnice plešejo sveti ples. Slovesnost tega prizora je v ostrem nasprotju s čustvenimi prizori, ki so bili pred njim in po njem. Ko se prizor konča, se Radames pridruži duhovnikom pri drugih obredih.

2. dejanje

Scena 1: Amneridina soba

Drugo dejanje se odvija dve leti pozneje. Ramades in egiptovska vojska so zmagali v bitki proti Etiopijcem. Zmago proslavijo s plesi. Amneris želi ugotoviti, ali se Aida in Radames resnično ljubita. Pogovori se z Aido. Pretvarja se, da ji je žal, ker so Etiopijci (Aidino ljudstvo) izgubili bitko. Aida pravi, da ne more biti srečna, dokler ne izve, kaj se je zgodilo njenemu očetu in bratom. Amneris Aidi pove laž. Pove ji, da je bil Radames ubit. Ko se Aida v solzah zjoče, ji Amneris pove, da to ni res in da je Radames živ. Aida si oddahne, ko to sliši. Amneris je zdaj jezna. Aidi pove, da ve, da sta z Radamesom zaljubljena. Pravi ji, da ga tudi sama ljubi. Grozi Aidi in ji reče, da se bo ona, Aida, plazila v prahu, medtem ko bo ona, Amneris, postala kraljica.

Scena 2: Velika vrata mesta Tebe

Radames in egipčanska vojska se odpravijo v mesto, da bi proslavili zmago. Ujete Etiopijce pripeljejo pred množico. Med njimi je etiopski kralj Amonasro, Aidin oče, čeprav Egipčani ne vedo, kdo je. Aida hiti k očetu. Množini razloži, da je Amonasro njen oče. Amonasro Egipčanom pove laž: pravi, da je bil etiopski kralj (seveda on sam) ubit v bitki. Aida, Amonasro in ujeti Etiopijci prosijo egiptovskega kralja, naj jih reši, toda Egipčani jih želijo usmrtiti. Radames prosi kralja, naj Aido in Amonasra obvaruje. Kralj Radamesa nagradi z besedami, da lahko postane egiptovski kralj in da se lahko poroči z njegovo hčerko Amneris.

Aida in Amonasro ostaneta talca, da se Etiopijci ne bi maščevali za svoj poraz.

3. dejanje

Na bregu Nila, v bližini Izidinega templja

Ko gre Amneris moliti pred poroko, duhovniki pojejo molitve. Aida se sprašuje, zakaj jo Radames želi spoznati. Amonasro gre k Aidi in ji pove, da mora od svojega ljubimca Radamesa izvedeti, v katero smer bo šla egiptovska vojska v boj proti Etiopijcem. Aida tega sprva noče storiti, vendar ji oče reče, da če tega ne bo storila in bodo njeni ljudje pobiti, bo za to kriva ona. Aida si premisli.

Ko pride Radames, mu predlaga, naj pobegneta skupaj. Radames sprva zavrne, vendar ga Aida uspe prepričati. Povedal ji je pot, po kateri bo šla vojska. Amonasro, ki je skrivaj prisluškoval, pride iz skrivališča in razkrije, da je etiopski kralj. Radames meni, da je izdal svojo državo, ker je razkril vojaško skrivnost. Noče pobegniti z Aido in njenim očetom. Stražarji ga ujamejo.

4. dejanje

Prizorišče 1: v templju pravičnosti. Na eni strani so vrata, ki vodijo v Radamesovo zaporniško celico.

Amneris prosi za obisk Radamesa. Radames se noče zagovarjati. Z olajšanjem izve, da je Aida še vedno živa in da upa, da se bo vrnila v svojo državo. Amneris ne želi slišati, da to govori. Radamesu sodijo pred sodiščem. Ker se noče zagovarjati, je obsojen na smrt.

Scena 2: Skrinja v templju

Amneris želi rešiti Radamesa, ki je ujetnik v temni kleti. Radames misli, da je sam. Ko tam najde Aido, je presenečen in neverjetno srečen. Skrila se je v shrambo. Pove mu, da želi umreti z njim. To je njuna usoda. Medtem ko Amneris moli, Aida umre v Radamesovih rokah. KONEC

Scenografija Philippa Chaperona za 2. prizor prvega dejanja (Kairo, 1871)


Amneris, kostumografija za premiero v La Scali (1872)


Teresa Stolz, prva evropska Aida, 1872

Vloge

Vloga	Vrsta glasu	Premierna zasedba, 24. december 1871. Dirigent: Giovanni Bottesini	Evropska premiera8. februarja 1872. Dirigent: Franco Faccio
Aida, etiopska princesa	sopran	Antonietta Anastasi-Pozzoni	Teresa Stolz
Egiptovski kralj	bas	Tommaso Costa	Paride Pavoleri
Amneris, kraljeva hči	mezzosopran	Eleonora Grossi	Maria Waldmann
Radames, poveljnik straže	tenor	Pietro Mongini	Giuseppe Fancelli
Amonasro, etiopski kralj	bariton	Francesco Steller	Francesco Pandolfini
Ramfis, visoki duhovnik	bas	Paolo Medini	Ormando Maini
Pošiljatelj	tenor	Luigi Stecchi-Bottardi	Luigi Vistarini
Glas duhovnice	sopran	Marietta Allievi
Duhovniki, duhovnice, ministri, kapitani, vojaki, uradniki, Etiopijci, sužnji in ujetniki, Egipčani, živali in zbor

Glasba

Glasba v operi je ves čas odlična. V njej so tako tihe in neverjetno lepe pesmi kot tudi velike zborovske številke. Glasba je znana, med najbolj znanimi deli pa je arija, ki jo Radames zapoje na začetku prvega dejanja in v kateri sanja o zmagi v bitki in poroki z Aido, etiopsko sužnjo. Pesem se imenuje Celeste Aida ("Nebeška Aida"). Zbor iz drugega prizora drugega dejanja, Gloria all'Egitto, ad Iside ("Slava Egiptu, Izidi!"), je eden najslavnejših maršev, kar jih je bilo kdaj napisanih.

Prilagoditve

Opera je bila večkrat prirejena za film, na primer leta 1953 v filmu z Lois Maxwell in Sophio Loren v glavnih vlogah ter leta 1987 v švedski produkciji.

Leta 1998 je bila opera spremenjena v broadwayski muzikal z glasbo Eltona Johna.