Otroci osiroteli zaradi HIV/aidsa: definicija, statistika in pomoč

Sirota zaradi aidsa je otrok, ki je postal sirota, ker je vsaj eden od njegovih staršev umrl zaradi aidsa. Sirota običajno pomeni otrok brez staršev, vendar se definicija pri terminu "sirota zaradi aidsa" v praksi razlikuje glede na organizacijo ali državo.

Skupni program Združenih narodov za HIV/aids (UNAIDS), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) uporabljajo izraz "sirota zaradi aidsa" za otroke, katerih matere so umrle zaradi aidsa pred otrokovim 15. letom starosti, ne glede na to, ali je otrokov oče še živ ali ne. Zaradi te definicije imajo po ocenah veliko teh otrok še vedno vsaj enega živečega starša — po nekaterih ocenah okoli 80 %.

Statistika in regionalne razlike

Vsako leto je približno 70.000 novih sirot zaradi aidsa. V preteklosti so bili narejeni grobi scenariji, ki so predvidevali, da bo do leta 2010 več kot 20 milijonov otrok osirotelih zaradi aidsa, če se ne sprejme učinkovitih ukrepov. Delež in absolutne številke se močno razlikujejo glede na regijo; največji vpliv ima epidemija v podsaharski Afriki.

Leta 2007 je bilo v Južni Afriki več sirot zaradi aidsa kot v kateri koli drugi državi (čeprav Južna Afrika uporablja izraz "sirota zaradi aidsa" drugače kot UNICEF in WHO). Južna Afrika uporablja ta izraz za otroke, mlajše od 18 let, ki so zaradi aidsa izgubili očeta ali mater. Leta 2005 je bil Zimbabve država z najvišjim odstotkom sirot zaradi aidsa med vsemi sirotami v državi.

Vzroki in neposredne posledice za otroke

Večina ljudi, ki zboli za aidsom, so ljudje, ki imajo spolne odnose, pri čemer se HIV širi predvsem preko nezaščitenih spolnih stikov, transfuzij s kontaminirano krvjo ali z mater na otroka med nosečnostjo, porodom ali dojenjem. Ker je večina ljudi, ki umrejo zaradi aidsa, v delovno sposobni starosti, pogosto umre tisti, ki zasluži večino družinskega denarja. To vodi v hiter padec družinskega dohodka in stabilnosti.

Posledice za otroke so večplastne:

• ekonomske: izguba prihodkov in revščina;
• izobraževalne: višja stopnja opuščanja šole zaradi pomanjkanja denarja ali skrbi za mlajše sorojence;
• zdravstvene: slabši dostop do zdravstvenih storitev in večja izpostavljenost bolezni;
• psihosocialne: žalost, travma, stigmatizacija in socialna izključenost;
• varnostne: povečano tveganje za zlorabe, izkoriščanje ali prenašanje v skrbništvo sorodnikov ali institucij.

Pomoč, ukrepi in programi podpore

Za zmanjšanje škode in zaščito otrok osirotelih zaradi aidsa so pomembni naslednji ukrepi:

• Preprečevanje prenosa z matere na otroka (PMTCT) z antiretrovirusnim zdravljenjem nosečnic in zdravljenjem novorojenčkov, kar močno zmanjša število otrok, ki bi bili prizadeti posredno zaradi smrti staršev.
• Dostop do zdravljenja (ART) za osebe z HIV, kar zmanjšuje smrtnost odraslih, ohranja družinske prejemke in stabilnost.
• Socialna zaščita in denarna pomoč družinam, štipendije, subvencionirano šolanje in prehrana za otroke, da se prepreči revščina in prekinitev izobraževanja.
• Skupnostna in družinska podpora: krepitev mrež sorodnikov, skrbništvo v lokalnih skupnostih, usposabljanje rejnikov ter podpora lokalnim organizacijam in cerkvam, ki skrbijo za otroke.
• Psihosocialne storitve: svetovanje, programi za okrevanje od travme, podpora pri spopadanju s stigmo in vključevanje otrok v aktivnosti, ki spodbujajo razvoj in socialno vključenost.
• Pravno varstvo in načrtovanje skrbstva: zaščita otrok pred diskriminacijo, opredelitev pravic glede dediščine, socialnih transferjev in dostopa do storitev.
• Vloga mednarodnih organizacij in nevladnih združenj: programi UNAIDS, WHO, UNICEF ter številnih lokalnih in mednarodnih NGO pomagajo pri financiranju, izvajanju in spremljanju programov za otroke in družine.

Izzivi

Glavni izzivi vključujejo pomanjkanje sredstev in trajnostnega financiranja, pomanjkanje dostopa do zdravljenja v odročnih območjih, stigma in diskriminacija, pomanjkanje celovitih podatkov ter pravne in socialne ovire za hitre rešitve. Sistemom socialne zaščite mnogih držav primanjkuje zmogljivosti za obsežno pomoč velikemu številu prizadetih otrok.

Kaj lahko naredimo posamezniki

Posamezniki lahko pomagajo z:

• podporo lokalnim in mednarodnim organizacijam, ki delajo z otroki in družinami;
• prostovoljstvom ali donacijami za programe izobraževanja, prehrane ali zdravstvene oskrbe;
• izobraževanjem o preprečevanju HIV in zmanjševanju stigme;
• zagovorništvom pri lokalnih odločevalcih za povečanje socialne podpore in zdravljenja za tiste, ki živijo z HIV.

Celovit pristop, ki združuje zdravstvene ukrepe, socialno zaščito, izobraževanje in odpravo stigme, je ključen, da se otrokom, osirotelim zaradi aidsa, zagotovi varnejša in bolj stabilna prihodnost.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je sirota zaradi aidsa?

V: Kako UNICEF, WHO in UNAIDS opredeljujejo izraz "sirota zaradi aidsa"?

V: Koliko je vsako leto novih sirot zaradi aidsa?

V: V kateri državi je bilo leta 2007 največ sirot zaradi aidsa?

V: Ali Južnoafriška republika opredeljuje "siroto zaradi aidsa" drugače kot Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija?

V: V kateri državi je bil leta 2005 najvišji odstotek sirot zaradi aidsa med vsemi sirotami?

Išči po črki