Bičanje s trstiko (caning): definicija, praksa in mednarodni pravni položaj
Bičanje s palico je oblika kaznovanja, pri kateri se oseba pretepa s palico, običajno izdelano iz ratana. Vsak udarec trstike se imenuje "rez" ali "udarec". Najpogosteje se uporablja po rokah ali zadnjici. Bičanje s palico kot oblika telesnega kaznovanja je po mednarodnem pravu prepovedano kot oblika mučenja. V britanskih javnih šolah je bilo bičanje s palico prepovedano šele pred nekaj leti. Še vedno se izvaja v krajih, kot so Singapur, Hongkong, Malezija in Brunej.
Opredelitev in variantne prakse
Bičanje s palico zajema različne oblike telesnega kaznovanja: od enkratnih udarcev z lažjim trstičnim bičem do več zaporednih močnih udarcev, ki povzročijo velike bolečine in poškodbe. Uporablja se v različnih okoljih: kot judicialno kazen v sodnem postopku, v zaporih, v šolah kot disciplinska mera (zgodovinsko) ali kot kaznovanje v družini. Instrumenti so lahko ratanska palica, bambus ali druga trda palica; v nekaterih verskih ali lokalnih sistemih se uporabljajo tudi posebni biči.
Kdaj in kje se uporablja
- Judicialno bičanje: v nekaterih državah je predpisano za določene kaznive dejanja in ga izvajajo pristojni uradniki kot del sodne kazni.
- Bičanje v zaporih ali policijskih postopkih: včasih se pojavlja kot del disciplinskih ukrepov ali nasilja med pridržanjem.
- Šole in družine: zgodovinsko je bila praksa široko razširjena v šolah in domovih; v zadnjih desetletjih je več držav to prepovedalo.
Zdravstveni in psihološki učinki
Bičanje lahko povzroči akutne telesne poškodbe (modrice, raztrganine kože, brazgotinjenje, v hujših primerih globoke rane ali okužbe) in dolgotrajne psihične posledice (strah, travma, sram, zmanjšano zaupanje v avtoritete). Pri močnem ali ponavljajočem se bičanju tveganje za trajne funkcionalne posledice in kronične bolečine narašča.
Mednarodni pravni položaj in stališča
Mnoge mednarodne institucije, med njimi Organizacija združenih narodov in evropske institucije za človekove pravice, telovadijo proti telesnemu kaznovanju, ki ga štejejo za kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje. Konvencije, kot je Konvencija proti mučenju in Konvencija o otrokovih pravicah, pozivajo države k ukrepanju proti telesnim kaznim in k zaščiti ranljivih skupin.
Hkrati pa nekatere države ohranijo zakonske določbe, ki dovoljujejo sodno ali versko utemeljeno bičanje. Te prakse so pogosto predmet mednarodnih kritik in pritiskov nevladnih organizacij za človekove pravice, ki zahtevajo ukinitev takšnih sankcij in nadomestitev z alternativami (kazni, socialni programi, rehabilitacija).
Pravne spremembe in prepovedi
V zadnjih desetletjih je prišlo do obsežnih sprememb: veliko držav je prepovedalo bičanje v šolskem sistemu, številne so prepovedale telesno kaznovanje otrok v družini, nekatere pa so ukinile tudi judicialno bičanje. Medtem ko so prepovedi v šolah in v družinskem okolju postale precej razširjene, so judicalne prakse v nekaterih državah še vedno dejstvo in predmet mednarodnega nadzora ter opozoril.
Alternativni ukrepi in priporočila
Mednarodne organizacije in strokovnjaki za človekove pravice priporočajo nadomestne metode za vzgojo, disciplino in kaznovanje: izobraževalne sankcije, storilnostno usmerjene programe, terapevtske in rehabilitacijske ukrepe ter pravičen sodni postopek brez uporabe telesnih kazni. Poudarja se pomen izobraževanja o nenasilni vzgoji ter krepitev pravne zaščite žrtev.
Čeprav je telesno kaznovanje v mnogih delih sveta zmanjšano ali prepovedano, ostaja politično in družbeno vprašanje, ki vključuje pravne norme, verske prakse, zgodovinske navade in spremenljive poglede na varstvo človekovih pravic.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kazen s kanglico?
O: Udarjanje s palico je oblika kaznovanja, ki vključuje pretepanje osebe s palico iz ratana.
V: Kateri deli telesa so cilj kaznovanja s palico?
O: Najpogostejši deli telesa, ki so tarča kaznovanja s palico, so roke in zadnjica.
V: Kako se imenuje vsako pretepanje s palico?
O: Vsak udarec s palico se imenuje "rez" ali "udarec".
V: Ali mednarodno pravo dovoljuje uporabo palic kot obliko telesnega kaznovanja?
O: Ne, bičanje s palico je po mednarodnem pravu prepovedano kot oblika mučenja.
V: Kdaj je bila v britanskih javnih šolah prepovedana uporaba palice?
O: Bičanje s palico je bilo v britanskih javnih šolah prepovedano šele pred nekaj leti.
V: V katerih državah se še vedno izvaja bičanje s palico?
O: V državah, kot so Singapur, Hongkong, Malezija in Brunej, se še vedno izvaja bičanje s palico.
V: Ali je mogoče telesno kazen nadomestiti z drugo obliko kazni?
O: Da, telesno kazen je mogoče nadomestiti z drugimi oblikami kaznovanja, ki niso nasilne in krute.