Civilno pravo: definicija in ključne razlike med ZDA in Evropo

Civilno pravo je v širšem pomenu veja prava, ki ureja razmerja med posamezniki, podjetji in drugimi pravnimi subjekti ter njihove medsebojne pravice in obveznosti. V mnogih državah z anglosaksonskim sistemom prava (t. i. common law) se pojem pogosto uporablja za nasprotje kazenskega prava — torej za družino pravnih pravil, ki urejajo zasebne pravne spore (pogodbe, delikte, lastninske zadeve ipd.), medtem ko kazensko pravo ureja sankcije za družbeno nesprejemljive in kazniva dejanja. Obenem se izraz "civilno pravo" uporablja tudi za pravno družino kontinentalevropskega izvora (kodificirana, civilna zakonodaja), zato je pomembno razlikovati med tem, ali govorimo o:

civilnem pravu kot področju prava (private law) — to je proti kazenskemu pravu; in
Civilnem pravu kot pravni tradiciji (continental/codified law), ki prevladuje v večini evropskih držav.

Ključne razlike med ZDA in Evropo

Obe dimenziji vplivata na to, kako v praksi poteka reševanje zasebnih sporov. Glavne razlike med Združenimi državami in večino evropskih držav lahko povzamemo takole:

Postopkovni pristop in vloga sodnika: v ZDA so civilni postopki pogosto adversarni, z veliko vlogo strank in odvetnikov, medtem ko imajo v mnogih evropskih civilno-pravnih jurisdikcijah sodniki močnejšo usmerjevalno vlogo pri prikupljanju in vrednotenju dokazov.
Raziskava dokazov (discovery): ameriški sistem omogoča obsežno izmenjavo dokumentov in zasliševanj prej kot v Evropi. To povečuje možnosti za odkrivanje notranjih informacij, hkrati pa dviguje stroške in dolžino postopkov. V večini evropskih sistemov je preiskava dokazov bolj omejena in organizirana pretežno s strani sodišča.
Jury oziroma porota: v ZDA so v številnih civilnih zadevah običajne porote, ki odločajo o dejstvih in (včasih) o odškodninah; v večini evropskih držav so spori v rokah strokovnih sodnikov brez porote.
Pristojnosti in odškodnine: v ZDA so pogoste visoke izvensodne poravnave in velike krepitvene (kazenske) odškodnine (punitive damages), katerih namen je kaznovanje storilca in odvračanje. V Evropi so kazenske odškodnine redke in omejene; prevladujejo popravljalne oziroma kompenzacijske odškodnine.
Skupinske tožbe / kolektivne tožbe: ameriške skupinske tožbe (class actions) so močno razvite in omogočajo združevanje številnih tožnikov v en postopek. Evropa se je v zadnjih letih začela opirati na instrumente kolektivne zaščite potrošnikov, vendar so mehanizmi, obseg in praksa bolj različni in pogosto bolj omejeni kot v ZDA.
Pravdni stroški in sistem plačevanja odvetnikov: v Evropi pogosto velja načelo, da stroške postopka nosi poraženec (t. i. "poraznik plača"), kar omejuje nepremišljene tožbe. V ZDA pa običajno vsaka stranka krije svoje stroške ("American rule"), kar v kombinaciji z tožbenimi praksami in strukturami plačila odvetnikov (plačilo po uspehu, contingency fees) spodbuja vlaganje tožb tudi brez velikega začetnega kapitala.

Substantivno pravo in področja, kjer so razlike najbolj opazne

Delikti in odgovornost za škodo: v ZDA so tožbe za delikte (tort) pogoste, nagrade za škodo pa lahko vključujejo tudi kazenske odškodnine. V Evropi je tortna odgovornost pogosto bolj kodificirana in odškodninske prakse bolj omejene.
Zdravstvena odgovornost in stroški zdravstvene oskrbe: v ZDA ljudje pogosto tožijo za zdravniške napake in povračilo zdravstvenih stroškov, ki jih v državah s širokim javnim zdravstvenim zavarovanjem krije država. To deloma pojasni večje število civilnih zadev v ZDA, saj so dragocene gospodarske posledice za posameznike večje.
Potrošniška in proizvodna odgovornost: ameriška praksa je pogosto bolj tožilsko usmerjena pri primerih z nevarnimi izdelki; v EU pa veljajo direktive in standardi, ki omogočajo odgovornost proizvajalcev, a je pravna praksa pogosto manj usmerjena v velike individualne nagrade.

Institucionalni in družbeni dejavniki

Mnogi dejavniki, ki niso neposredno pravni, vplivajo na razliko v številu in naravi zadev:

Socialni in zdravstveni sistemi: močnejši javni socialni in zdravstveni sistem v mnogih evropskih državah zmanjšuje individualno gospodarsko potrebo po tožbah za povrnitev stroškov.
Kultura reševanja sporov: v ZDA je bolj razširjena kultura reševanja sporov preko sodišč in poravnave, v Evropi pa so pogosteje uporabljeni upravni, regulatorni in alternativni načini reševanja (mediacija, arbitraža, upravni postopki, kolektivna varstva potrošnikov).
Legislativa in regulacija: evropski pravni redi pogosto uvajajo direktive in kolektivne mehanizme (npr. potrošniška in varnostna zakonodaja), ki znižujejo potrebo po individualnih odškodninskih tožbah.

Zaključek

Razumevanje razlik med sistemom v ZDA in evropskimi pravnimi redi zahteva ločevanje med pomenoma izraza "civilno pravo" (kot vejo prava) in "Civilno pravo" kot pravno tradicijo. Glavne razlike so postopkovne (obseg dokazovanja, vloga porote, pravila o stroških), substantive (narava odškodnin, tortna odgovornost) in družbeno-institucionalne (zdravstveni sistem, regulacija, kultura toženja). V praksi to pomeni, da so v ZDA civilne zadeve pogoste in pogosto privedejo do visokih poravnav ali odškodnin, medtem ko so evropski sistemi bolj regulirani, z omejenimi kazenskimi odškodninami in pogosto z močnejšo vlogo države in regulatorjev pri reševanju sporov.

Če želite, lahko v besedilo vključim konkretne primere iz prakse (npr. primeri proizvodne odgovornosti ali medicinske malomarnosti) ali pa pripravim primerjavo posameznih držav (npr. ZDA, Nemčija, Francija, Velika Britanija) z vidika postopkovnih pravil in modelov odškodnin.

Civilne zadeve

Civilno pravo obravnava zadeve, kot so razveza zakonske zveze, skrbništvo nad otroki in preživnina, ter s tem povezane tožbe. pogodbene zadeve, zadeve o prekrških (ko je nekdo poškodovan in zahteva odškodnino) in kazniva dejanja, ki se obravnavajo na kazenskem sodišču in nato obravnavajo v civilni zadevi. Primeri so zadeve, ki so posledica vožnje pod vplivom alkohola ali pobega s kraja.

V civilnih zadevah se za dokazovanje uporablja nižji dokazni standard, medtem ko se v kazenskih zadevah uporablja višji dokazni standard, ki presega razumni dvom. Primer razlik in tega, da se lahko isto kaznivo dejanje obravnava tako v kazenskem kot v civilnem postopku, je sojenje O. J. Simpsonu. V njegovem kazenskem postopku je porota odločila, da dokazi ne izpolnjujejo višjega standarda, zato je bil oproščen obtožb umora. V civilnem sojenju zaradi povzročitve smrti pa je bil spoznan za krivega.

Civilni sodni postopki pred porotnimi sodišči

Pravica do sojenja pred poroto v civilnih zadevah je v Združenih državah Amerike, vendar le še v nekaterih drugih državah. V Angliji, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji so civilne sodne postopke s porotami skoraj povsem odpravili in jih nadomestili s sodnimi senati. Manj kot 1 % civilnih postopkov v ZDA je postopkov s poroto. Kjer se porote uporabljajo, je prisotnost porote spremenila obliko civilnih postopkov. Porota mora biti imenovana, zaslišati mora priče in pregledati dokaze, preden sprejme sodbo. Sodba pa mora slediti navodilom, ki jih je dal sodnik.

Sodni postopki v civilnih zadevah

Sodni postopki v civilnih zadevah običajno potekajo drugače kot postopki pred poroto. Sodniki imajo običajno raje poravnave kot sojenja in dajejo prednost sojenju na sodišču, ker prihranijo čas. Sodnik lahko zadevo racionalizira tako, da zahteva tisto, kar želi videti in slišati, in ne tistega, kar je predstavljeno v korist porote.

Preizkusi na sodišču imajo več prednosti. Običajno so veliko manj formalna kot sojenje pred poroto. Odvetniki obeh strani se lahko običajno dogovorijo o dejstvih primera, preden se sojenje začne. To lahko prihrani veliko časa, ki bi ga sicer porabili za zaslišanje prič in pregledovanje dokazov. S tem se lahko prihranijo stroški sojenja. Pri sojenju s poroto mora sodnik dati navodila poroti, preden ta začne razpravljati. Če sodnik pri navodilih naredi napako, se to imenuje popravljiva napaka in se lahko uporabi kot podlaga za pritožbo. Pri sojenju na sodišču sodnik ne daje navodil, saj ni porote. To pomeni, da zaradi napake v navodilih sodnika ni mogoče razveljaviti.

Sorodne strani

Civilni zakonik
Upravno pravo
Zvezna pravila civilnega postopka

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je civilno pravo?

O: Civilno pravo je veja prava v državah običajnega prava, ki se ukvarja z dolžnostmi, ki jih imajo posamezniki do drugih ljudi ali do svoje vlade.

V: Kaj je kazensko pravo?

O: Kazensko pravo je druga veja običajnega prava, ki obravnava kazniva dejanja, storjena proti družbi kot celoti.

V: Kaj izključuje civilno pravo?

O: Civilno pravo izključuje dolžnost, da se ne stori kaznivega dejanja.

V: V čem se ameriška oblika civilnega prava razlikuje od evropskih sistemov?

O: Ameriška oblika civilnega prava se od evropskih sistemov bistveno razlikuje v dveh pogledih: skupinske tožbe in dodeljevanje kazenskih odškodnin v deliktnih zadevah.

V: Kaj so skupinske tožbe?

O: Skupinske tožbe so vrsta tožbe, v kateri velika skupina ljudi toži toženca v imenu večje skupine, ki je utrpela podobno škodo.

V: Kaj so kazenske odškodnine v zadevah v zvezi s prekrški?

O: Kaznovalna odškodnina v zadevah v zvezi s prekrški je odškodnina, ki se dodeli tožniku in presega znesek, ki je potreben za nadomestilo njegove škode. Njihov namen je kaznovati toženca za njegova dejanja.

V: Zakaj se številni ljudje v drugih državah čudijo številu civilnih zadev v Združenih državah?

O: Mnogi ljudje v drugih državah so presenečeni nad številom civilnih zadev v Združenih državah, ker Američani tožijo v najrazličnejših zadevah za odškodnino in zdravstvene stroške, ki jih v drugih državah krijejo nacionalno zdravstveno zavarovanje in vladni odškodninski programi.