Kardinal-nečak (cardinalis nepos): zgodovina in vloga v rimski kuriji
Kardinal-nečak: zgodovina, vloga in pomen v rimski kuriji — od srednjega veka, skozi moč in zlorabe, do prepovedi 1692 ter preobrazbe v položaj vatikanskega državnega tajnika.
Kardinal nečak (latinsko: cardinalis nepos; italijansko: cardinale nipote) je izraz za papeževega sorodnika — najpogosteje nečaka —, ki ga je papež povišal v kardinala ali mu dodelil druge visoke položaje v rimski kuriji. Praksa imenovanja papeževih sorodnikov na vplivne položaje se je začela že v srednjem veku, vendar je dosegla svoj razmah v obdobju renesanse in baroka.
Zgodovina in razmah
V srednjem veku in še posebej v obdobju renesanse so papeži pogosto zaupali pomembne upravne, diplomatske in finančne naloge članom svoje razširjene družine. Takšna praksa je omogočala hitro krepitev papeževe moči in nadzora nad kurijo, obenem pa je ustvarjala močne družinske klane v cerkveni politiki. Izraz in pojav sta dala tudi ime sodobnemu pojmu nepotizem (iz italijanskega nepotismo), ki označuje dajanje prednosti sorodnikom pri zaposlitevih in povišanjih.
Vloga in pooblastila
Kardinal-nečak je bil pogosto najbližji sodelavec in zaupnik papeža. V praksi so bile njegove naloge zelo različne in so lahko vključevale:
- upravljanje papeževega doma in gospodinjstva (včasih v vlogi majordoma ali prefekta);
- vodenje administrativnih zadev kurije ter razdeljevanje beneficije in služb;
- koordinacijo diplomatskih stikov in vodenje pogajanj s svetovnimi silami;
- nadzor nad finančnimi tokovi in cerkvenimi prihodki;
- koalicijsko oblikovanje znotraj cerkvene hierarhije in vplivanje na volitve novih kardinalov.
Takšna funkcija je ponekod imela moč primerljivo s položajem državnega sekretarja; v nekaterih primerih je bil kardinal-nečak tudi dejanski gospodar pomembnih zadev države cerkve.
Institucionalna narava in konec položaja
Kardinal-nečak je do konca 17. stoletja predstavljal uveljavljen urad v Rimskokatoliški cerkvi. Po smrti vladajočega papeža se je mesto kardinala-nečaka izpraznilo, saj je bilo tesno vezano na osebno zaupanje in privilegije posameznega pontifika. Zaradi zlorab, pretiranega vpliva sorodnikov in rastoče kritike prakse je bila potrebna reformna poteza.
To institucionalno ureditev je v letu 1692 formalno omejil in delno ukinil papež Inocenc XII. v okružnici Romanum decet pontificem. Dokument je prepovedal podeljevanje cerkvenih uradov, infra-cerkvenih prihodkov in beneficij papeževim bližnjim sorodnikom v obsegu, kot je bilo to doslej običajno, in s tem praktično odpravil stalno službo kardinala-nečaka. Po tej reformi so številne naloge, ki jih je prej opravljal kardinal-nečak, postopoma prevzeli uradni državni organi, predvsem vatikanski državni tajnik.
Posledice in sodobna izpeljava
Po letu 1692 je formalni položaj kardinala-nečaka prenehal obstajati, vendar so odnosi med papežem in njegovimi zaupniki ostali pomembni. Danes velike administrativne in diplomatske funkcije v Vatikanu opravlja predvsem vatikanski državni tajnik, ki deluje kot glavni papežev sodelavec pri vsakodnevnem upravljanju cerkvenih zadev.
V javnem in akademskem diskurzu se praksa imenovanja sorodnikov še vedno obravnava kot zgodovinski primer nepotizma, ki je imel pomembne posledice za notranjo politiko Cerkve, njeno financiranje in mednarodno delovanje. Razumevanje vloge kardinala-nečaka pomaga pojasniti številne politične in družinske dinamike rimske kurije v preteklosti.
Pietro Ottoboni, ki je bil zadnji imenovan za kardinalskega nečaka
Seznam kardinalovih nečakov
Med pomembnejšimi kardinali so številni, ki so pozneje postali papeži:
- Gregor IX
- Aleksander IV
- Adrian V
- Gregor XI
- Bonifacij IX
- Inocenc VII
- Eugen IV
- Pavel II.
- Aleksander VI.
- Pij III.
- Julij II.
- Leo X
- Klement VII
- Benedikt XIII
- Pij VII.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kardinalni nečak?
O: Kardinal nečak je papežev sorodnik, natančneje nečak, ki je bil povišan v kardinalski naziv.
V: Kdaj se je pojavila praksa imenovanja kardinalov-nefinov?
O: Praksa ustvarjanja kardinalskih nečakov je nastala v srednjem veku.
V: Ali je bila funkcija kardinala-nečaka pomemben položaj v Rimskokatoliški cerkvi?
O: Da, pred letom 1692 je bila funkcija kardinala-nečaka pomemben položaj v kuriji Rimskokatoliške cerkve.
V: Kaj se je zgodilo s službo kardinala-nečaka po papeževi smrti?
O: Po smrti vladajočega papeža se je mesto kardinala-nečaka izpraznilo.
V: Kakšna je bila vloga papeževega kardinala-nečaka?
O: Papežev nečak kardinal je bil njegov glavni pomočnik in zaupnik, od njega pa se je pričakovalo, da bo deloval, kot da bi bil papežev sorodnik.
V: Zakaj je bila funkcija kardinala-nečaka po letu 1692 prepovedana?
O: Službo kardinala-nečaka je leta 1692 prepovedal papež Inocenc XII. v dokumentu Romanum decet pontificem.
V: Kdo trenutno opravlja vlogo in funkcijo nekdanjega kardinala-nečaka?
O: Vlogo in funkcijo nekdanjega kardinala-nečaka zdaj opravlja vatikanski državni tajnik.
Iskati