Čarminar je znan zgodovinski spomenik v Hajderabadu v Indiji. Zgrajen je bil leta 1591 po Kristusu in velja za najbolj prepoznavno zgradbo v mestu ter eno izmed najbolj znanih znamenitosti v Indiji. Zgradil ga je Muhammad Quli Qutb Shahi, po eni izmed razširjenih razlag kot zahvalo za konec smrtonosne kuge. Čarminar leži blizu obrežja reke Musi; v njegovi neposredni bližini sta tudi bazar Laad in masjid Makkah. Ime je sestavljeno iz dveh besed, Char in Minar, kar v angleščini pomeni štirje stolpi.

Zgodovina

Po izgradnji je Čarminar postal osrednja točka novega mesta Hyderabad, ki ga je ustanovil isti vladar kot novo prestolnico. Nekateri zgodovinski viri navajajo, da je Quli Qutb Shahi molil za konec kuge in obljubil izgradnjo mošeje, če bo kuga prenehala; druge razlage omenjajo tudi namero po vzpostavitvi novega upravnega in trgovskega središča. Mir Momin Astarabadi, Qutb Shahov sodnik in glavni upravitelj, je imel pomembno vlogo pri načrtovanju postavitve Charminarja in celotnega mestnega jedra Hajderabada, kjer je bilo spomeniku namenjeno osrednje mesto.

Arhitektura in opis

Čarminar je primer indoislamske arhitekture s močnimi perzijskimi vplivi. Struktura ima kvadratno tlorisno osnovo in na vsaki strani velike loka, ki gledajo v štiri kardinalne smeri. Z vsakega vogala se dviga po en stolp oziroma minaret; ti minareti so večetažni in opremljeni z balkoni in spiralnimi stopnicami. Nad osrednjimi loki je nadstropna molitvena dvorana (mošja), številne površine pa so bogato okrašene z ometom, ornamentiko in napisi v perzijskem slogu.

Materiali in konstrukcijski postopki vključujejo lokalni kamen in omet; okraski, oboki in detajli kažejo združevanje islamske funkcionalnosti z lokalnimi in perzijskimi estetskimi vplivi. Notranjost spomenika in okoliški prostori so skozi stoletja doživeli več popravil in prenov, zaradi česar se ohranitev izvirnih elementov včasih izkaže za zahtevno.

Pomen in obiskovalci

Čarminar je simbol Hajderabada — pogosto se pojavlja na promocijskih materialih mesta, na starih razglednicah in kot del lokalnega identiteta. Območje okoli spomenika, predvsem Laad Bazaar, je znano po trgovinah z barvnimi zapestnicami (bangles), tkaninami in čudovitim ročnim delom. Med verskimi prazniki, zlasti med ramazanskimi večeri in ob Eidovih praznikih, je območje izjemno živahno in privabi množice vernikov in obiskovalcev.

Ohranjanje in izzivi

Kot mnogi zgodovinski spomeniki v gosto naseljenih mestih se tudi Čarminar sooča z izzivi urbanizacije, onesnaženja in obrabe zaradi velikega števila obiskovalcev. Zaradi tega so potrebni redni vzdrževalni posegi in konservatorska dela, da se ohranijo tako struktura kot estetski elementi. Mnogi lokalni in mednarodni strokovnjaki opozarjajo na potrebo po trajnostnem upravljanju turističnega obiska in zaščiti kulturne dediščine.

Viri, med drugim Gayer, Lauren; Jaffrelot, Christophe (2011). Muslimani v indijskih mestih: trajektorije marginalizacije. Columbia University Press. ISBN 978-0-231-80085-3. Pridobljeno 27. marca 2013.