Mednarodna standardna knjižna številka
Mednarodna standardna številka knjige, ISBN, je edinstvena črtna koda za identifikacijo komercialnih knjig. Sistem ISBN je bil vzpostavljen v Združenem kraljestvu, v 1966, in sicer v knjigarnah in papirnicah W.H. Smith.
Prvotno je bila devetmestna koda standardnega številčenja knjig (SBN) in se je še vedno uporabljala v 1974; leta 1970 je bila sprejeta kot mednarodni standard ISO 2108. Podobna številčna identifikacija, mednarodna standardna serijska številka (ISSN), označuje periodične publikacije, kot so revije. Od 1. januarja, 2007so številke ISBN sestavljene iz 13 številk, tako kot v knjižni številki EAN-13. Za standard je odgovoren odbor TC 46/SC 9.
Črtna koda ISBN-13, predstavljena kot črtna koda EAN-13 (ISBN 978-3-16-148410-0)
Pregled
Številka ISBN se dodeli vsaki izdaji in različici (razen ponatisov) knjige. Če je številka ISBN dodeljena po 1. januarju, je dolga 13 številk, 2007, in 10 številk, če je bilo dodeljeno pred letom 2007. Mednarodna standardna številka knjige je sestavljena iz 4 ali 5 delov:
- za 13-mestno številko ISBN predpono GS1: 978 ali 979
- identifikacijska oznaka skupine (skupina držav, ki si delijo jezik).
- kodo založnika,
- številko izdelka in
- znak kontrolne vsote ali kontrolna številka.
Deli ISBN so lahko različno dolgi in so običajno ločeni s pomišljaji ali presledki.
Številka identifikacijske kode skupine (GIC) je 0 ali 1 za angleško govoreče države; 2 za francosko govoreče države; 3 za nemško govoreče države; 4 za japonsko; 5 za rusko itd. Prvotna standardna številka knjige (SBN) ni imela skupinske identifikacijske oznake, vendar če 9-mestni številki SBN kot predpono dodamo ničlo (0), dobimo veljavno 10-mestno številko ISBN. Identifikator skupine je lahko dolg do 5 številk; npr. 99936 je identifikator skupine za državo Butan.
Nacionalna agencija ISBN dodeli založniško številko (glej kategorijo:Agencije ISBN); založnik izbere številko izdelka. Na splošno založniku knjige ni treba dodeliti številke ISBN, prav tako pa knjiga ne sme imeti navedene svoje številke (razen na Kitajskem; glej spodaj), vendar večina knjigarn prodaja le blago z ISBN.
Objavljen je seznam vseh 628.000 dodeljenih kod založnikov, ki ga je mogoče naročiti v knjižni obliki, vendar od leta 2007 stane 300 USD. Na spletni strani mednarodne agencije ISBN ni na voljo nobenega brezplačnega načina iskanja založniških kod.
Sorodne strani
- Amazonova standardna identifikacijska številka (ASIN)
- CODEN (identifikator serijske publikacije, ki ga trenutno uporabljajo knjižnice; za nova dela ga nadomesti ISSN)
- Identifikator digitalnega objekta (DOI)
- Evropska številka izdelka (EAN)
- Mednarodna standardna avdiovizualna številka (ISAN)
- Mednarodna standardna glasbena številka (ISMN)
- Mednarodna standardna zapisovalna koda (ISRC)
- Mednarodna standardna zaporedna številka (ISSN)
- Mednarodna standardna koda glasbenega dela (ISWC)
- Kontrolna številka Kongresne knjižnice
- PMID (PubMed ID)
- Identifikator serijske postavke in prispevka (SICI)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj pomeni ISBN?
O: ISBN je kratica za mednarodno standardno številko knjige.
V: Kdaj je bil vzpostavljen sistem ISBN?
O: Sistem ISBN je leta 1966 v Združenem kraljestvu ustvaril W. H. Smith.
V: Kakšno je bilo prvotno ime sistema, preden je postal ISO 2108?
O: Prvotno ime sistema, preden je postal ISO 2108, je bilo Standard Book Numbering (SBN) code.
V: Kakšna je razlika med ISBN in ISSN?
O: ISBN se uporablja kot enotni identifikator za knjige, ISSN pa kot enotni identifikator za periodične publikacije, kot so revije.
V: Kdaj je bil ISBN sprejet kot mednarodni standard?
O: ISBN je bil kot mednarodni standard ISO 2108 sprejet leta 1970.
V: Kako dolgo so številke ISBN zdaj dolge?
O: Od 1. januarja 2007 so številke ISBN sestavljene iz 13 številk, tako kot v knjižnem jeziku EAN-13.
V: Kdo je odgovoren za standard ISBN?
O: Za standard ISBN je odgovoren odbor TC 46/SC 9.
