Mednarodna standardna številka knjige, ISBN, je edinstvena črtna koda za identifikacijo komercialnih knjig. Sistem ISBN je bil vzpostavljen v Združenem kraljestvu leta 1966, v knjigarnah in papirnicah W.H. Smith, in je namenjen poenostavitvi trgovine, založništva in knjižničnega poslovanja.

Zgodovina in standardizacija

Prvotno je bila devetmestna koda standardnega številčenja knjig (SBN). Ta je bila razširjena v ISBN z desetimi mesti in se je uporabljala vse do 2007. Leta 1970 je bil sistem sprejet kot mednarodni standard ISO 2108. Podobna številčna identifikacija, mednarodna standardna serijska številka (ISSN), označuje periodične publikacije, kot so revije. Od 1. januarja, 2007 so številke ISBN sestavljene iz 13 številk, tako kot v knjižni številki EAN-13. Za standard je odgovoren odbor TC 46/SC 9.

Struktura ISBN

ISBN-13 je sestavljen iz petih glavnih delov, vsak ločen z vezaji (dolžina posameznih delov je spremenljiva):

  • prefiks GS1 (običajno 978 ali 979),
  • grupna ali jezikovna oznaka (identificira državo, geografsko območje ali jezikovno skupino),
  • oznaka založnika (dodeljena založniku),
  • oznaka naslova (dodeljena posamezni izdaji/izdanim formatom),
  • kontrolna številka (določena z izračunom za preverjanje veljavnosti).

Vsaka ločena izdaja in vsak različni format (trda vezava, mehka vezava, e-knjiga, zvočna knjiga itd.) običajno zahtevata svojo ISBN številko. ISBN identificira natanko določeno izdajo tiste vsebine, ne pa same vsebine kot take (npr. prevedene ali spremenjene izdaje imajo lasten ISBN).

Kako deluje preverjanje (kontrolna številka)

ISBN-10: kontrolna številka se izračuna s tehtanim seštevkom prvih devetih številk z utežmi od 10 do 2; vsota modulo 11 določi kontrolno števko, pri čemer je dovoljena vrednost 'X' namesto 10.

ISBN-13: uporablja algoritem EAN-13 z izmeničnimi utežmi 1 in 3. Vsota uteženih številk modulo 10 določi kontrolno števko (da je vsota deljiva z 10).

Primer: ISBN-10 0306406152 ustreza ISBN-13 9780306406157 (predpono 978 dodamo in nato znova izračunamo kontrolno števko za 13-mestno obliko).

Uporaba in pridobitev ISBN

ISBN se uporablja pri prodaji, naročanju, zalogah, katalogizaciji v knjižnicah in pri izmenjavi podatkov med založniki in trgovci. Barcodes na hrbtni strani knjig izkoriščajo EAN-13 zapis, ki vključuje ISBN-13; starejše ISBN-10 številke so bile pogosto kodirane tako, da je bil predpogojen 978 vključen v EAN-13.

ISBN običajno dodeli nacionalna agencija za ISBN v državi založnika. Založniki (tudi samozaložniki) morajo nasloviti svojo nacionalno agencijo ali registracijo, da pridobijo blok številk za svoje izdaje. Priporočljivo je, da vsak založnik ali avtor, ki izdaja več različnih formatov, pridobi ločen ISBN za vsak format.

Priporočila in omejitve

  • ISBN ne nadomešča pravice avtorja ali avtorskih licenc; gre zgolj za identifikacijsko številko za trgovsko in katalogizacijsko rabo.
  • Za novo izdajo (npr. prenovljena vsebina ali drugačna vezava) se priporoča nova številka ISBN.
  • ISBN ni namenjen posameznim poglavjem, člankom ali razširjenim materiali znotraj knjige — ti običajno nimajo lastnega ISBN, razen če se objavijo kot samostojna publikacija.

Za praktične zadeve, kot so pravilno oblikovanje ISBN z vezaji, pretvorba med ISBN-10 in ISBN-13 ali preverjanje kontrolne številke, so na voljo številna spletna orodja in programi za preverjanje. Če pripravljate izdajo in potrebujete ISBN, se obrnite na ustrezno nacionalno agencijo za ISBN v vaši državi.