Pomišljaj: pravila, primeri in uporaba v slovenščini

Pomišljaj v slovenščini: jasna pravila, praktični primeri in uporaba v sestavljenih besedah, številkah, predponah in ločevanju besed — hitri nasveti za pravilno pisanje.

Pomišljaj je kratek znak, običajno prikazan kot -. V slovenskem jezikoslovju ločimo pomišljaj (vezaj) in daljšo črtico (– ali —), ki imata različne vloge: pomišljaj povezuje ali deli besede, črtica pa označuje premor v stavku, obseg ali vstavljanje pojasnil. Spodaj so jedrnata pravila in primeri uporabe pomišljaja v slovenščini.

Kdaj uporabimo pomišljaj

• Sestavljene besede in povezave: pomišljaj se uporablja pri nekaterih sestavljenih besedah, zlasti pri tujih ali zgodovinskih imenih ter pri povezovanju dveh lastnih imen (npr. Merriam-Webster). Če sta deli sestavljenke med sabo jasno povezani in sta slovnična pravila jasna, se pogosto pišejo skupaj brez pomišljaja.
• Povezovanje priimkov ali dveh priimkov: če si oseba izbere dvočlenski priimek, se pogosto uporablja pomišljaj (npr. John Rees-Williams). Ni pa nujno za vse primerke (npr. Hillary Rodham Clinton piše brez pomišljaja).
• Predpone: predpone se v slovenščini praviloma pišejo skupaj z besedo (npr. neameriški). Pomišljaj se doda le v posebnih primerih — kadar bi brez njega nastala nejasnost, dvojna črka ali nerazumljiv zapis, pri tujih izrazih ali kadar je tako določeno v slogovnih pravilih besedila.
• Razločevanje pomenov: v nekaterih primerih pomišljaj pomaga ločiti pomen. V angleščini je primer razlike med "re-form" (ponovno oblikovati) in "reform" (reforma), vendar v slovenščini takšne razlike običajno uredimo z drugimi oblikami ali presledkom in ne z univerzalno množico primerov, zato je treba pazljivo preveriti kontekst in pravopis pri prevodih.
• Ločevanje črk pri črkovanju: pri izpisovanju črk v zaporedju ali pri črkovanju besed se za ločevanje uporabljajo povezovalni znaki, npr. pri črkovanju angleške besede H-Y-P-H-E-N (H-Y-P-H-E-N) lahko uporabimo pomišljaj ali presledke, odvisno od navodil.
• Oznaka nerodnih zlogov ali brzdanja govora: pri zapisu izrečenih besed, kjer govorec zapiska jecljanje ali prerez govora, se lahko uporabi pomišljaj za označevanje prekinitve ali ponavljanja glasov (npr. "S–saj sem", "t-tako").
• Pri dodajanju členov ali skrajšav: če že imamo besedo, ki vsebuje pomišljaj, in ji želimo dodati še drugo obliko ali možnost (npr. dvo- ali triletni), uporabimo pomišljaj, kot v primeru: "Bil je dvo- ali triletni pes."
• Pretvorbe tujih sestavkov in lastna imena: tuja imena ali sestavki, ki vključujejo pomišljaj, se ohranjajo (npr. pakt Molotov-Ribbentrop). V slovenskem besedilu lahko tuje sestave zadržimo z istim zapisom.
• Prelom vrstic: pomišljaj se uporablja za razdelitev besede pri koncu vrstice, kadar ni mogoče preseliti celotne besede na novo vrstico. Besedo razdelimo na zloge ali logične dele, pri tem na koncu prvega dela dodamo pomišljaj (npr. dolgo- beseda → dolgo- beseda). Pravila deljenja so jezikoslovno določena – delimo po zlogih ali skladnostih besede.
• Ko bi brez pomišljaja nastala zmeda ali težko berljiv zapis: če bi združeni deli dali okorni ali težko berljiv zapis (npr. "shelllike" v angleščini), se v slovenščini raje uporabi opisna zveza ali pomišljaj, če to izboljša razumljivost – npr. "lupini podoben".
• Številke in obsegi: v slovenščini se sestavljena števila praviloma pišejo skupaj (npr. dvaintrideset), medtem ko se za zapis obsegov običajno uporablja dolga črtica ali vezaj glede na slog (npr. 1990–2000). Telefonske številke in kode pogosto uporabljajo pomišljaje ali presledke za preglednost.

Praktični primeri in slogovne opombe

• Ne uporabljamo pomišljaja tam, kjer je praviloma raba spojno (npr. "nož iz nerjavnega jekla" pišemo brez pomišljaja). nerjavno jeklo", v primernem kontekstu ostane brez pomišljaja.
• Pri zapisih, kjer gre za tuje sestavke ali lastna imena z zgodovinskim pomenom, se pomišljaj pogosto ohrani (npr. pakt Molotov-Ribbentrop).
• Če želite označiti prisotnost prekinitve ali zatikanja v govoru, zapišite ponovitev črk z vezajem (npr. "J-jaz sem to videl."). jecljanje
• Pri deljenju besed na koncu vrstice upoštevajte pravila besedotvorja in zlogovanja; cilj je zagotoviti čim bolj razumljiv, naraven prelom. časopisih, revijah in knjigah je deljenje besed pri koncu vrstice pogosta praksa za varčevanje s prostorom.
• Če se kombinirata dve besedi, ki bi ustvarili težko berljiv sklop (ponavljanje istih črk ali nejasnost), uporabite pomišljaj ali ponovno formulacijo (npr. raje "lupini podoben" kot "shelllike").

Kaj je treba pri uporabi pomišljaja upoštevati

• Pomišljaj naj služi jasnosti; če njegovo dodajanje ne prispeva k razumljivosti, ga običajno ni potrebno uporabljati.
• Ločite pomišljaj od daljših črtic (– ali —): črtica vstavlja odmik v stavku ali označuje obseg (npr. 2000–2010), medtem ko pomišljaj povezuje dele besed ali označuje prekinitve znotraj besede.
• Pri pisanju v formalnem slogu (uradna besedila, znanstveni članki, slovnice) se držite pravil slovenskega pravopisa ali navodil uredništva glede uporabe pomišljaja in črtice.

Primer v stavku: Mobin je na zabojniku videl napis "biološka nevarnost". Če bi želeli sestaviti besedo iz dveh delov in jo povezati, bi v nekaterih primerih lahko uporabili pomišljaj (odvisno od konteksta in pravil sloga).

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je pomišljaj?

V: Kako je videti pomišljaj?

V: Kako se imenuje uporaba pomišljaja?

V: Ali lahko navedete primer besede, v kateri je pomišljaj?

V: Ali se pomišljaj včasih zamenjuje z drugimi znaki?

V: Kako dolg je pomišljaj v primerjavi z drugimi znaki?

Išči po črki