Hyderabad, Indija

Zgodovina

Arheologi so v Hajderabadu našli najdišča iz železne dobe, ki so stara 2500 let. Ta najdišča so bila najdena v bližini mest Haythnagar in Ramoji Film City ter vsebujejo pokope in orodja. Kralji Qutub Shahi so vladali Hyderabadu do leta 1687, ko so mesto prevzeli Moguli. Muhammad Quli Qutub Shah je bil vladar Qutub Shahi, ki je ukazal gradnjo Charminarja kot mošeje. Nawab Abdul Hasan Šah, ki je znan kot Taniša, je bil zadnji Qutub Šahi vladar Hajderabada, preden ga je leta 1687 zavzel Aurangzeb. Aurangzeb je za guvernerja Hajderabada razglasil Asafa Džaha. Tako se je začela dinastija Asaf Jahi, ki je Hajderabadu vladala do leta 1948.

Hajderabad je po sodelovanju z Indijo leta 1947 postal knežja država. Vendar je moral Nizam kmalu podpisati listino o pristopu k Indijski uniji, tako da je Hajderabad postal del Indije. 1. novembra 1956 je bila pokrajina Hyderabad razdeljena na Karnatako, Maharaštro in Andhra Pradeš na podlagi jezika. Tako je Hajderabad pripadel telugu govoreči skupnosti in tako postal glavno mesto Andhra Pradeša. Država Telangana je bila ustanovljena 2. junija 2014 in se je ločila od Andhra Pradeša, pri čemer je Hyderabad ostal njeno glavno mesto.

Mesto se je zdaj razvilo na področju informacijske tehnologije s štirimi šolami IT, vključno z JNTU (Jawaharlal Nehru's Technological University). Na razvoj Hajderabada sta močno vplivala tudi mednarodno letališče in nepremičnine.

Grobnica Mohameda Quli Qutb Shaha v bližini trdnjave Golconda v Hyderabadu v Indiji.

Geografija

Hajderabad leži na Dekanski planoti, 500 metrov nad morjem, in večina območja je skalnata. Glavna pridelana kultura je riž, med drugimi kulturami pa so bengalski gram, arašidi, sladkorni trs in sončnice. Hajderabad je bil ustanovljen na bregovih reke Musi leta 1591. Danes je to območje znano kot staro mesto, v katerem sta tudi Meka Masjid in jezero Hussain Sagar. Na tem območju je veliko uradnih stavb in to območje je zelo staro. V zadnjem času je bil Hyderabad združen s Secunderabadom. Tako je nastalo veliko, združeno in gosto naseljeno mesto s številnimi vasmi, ki ga obkrožajo.

Podnebje

V Hajderabadu je vroče, vlažno in suho podnebje. Monsunska ali deževna sezona traja od konca junija do konca oktobra. V povprečju v mestu vsako leto pade 32 centimetrov dežja. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli zabeležili, je bila 2. junija 1966 51,5 °C (113,9 °F). Najnižja zabeležena temperatura je bila 1,1 °C (43 °F) 8. januarja 1946. Ob večerih in zjutraj je hladneje, saj je mesto visoko nad morjem.

Prebivalstvo

Mesto ima več kot štiri milijone prebivalcev. Hindujci predstavljajo večino, muslimani pa 40 % prebivalstva. Muslimanska skupnost v Hajderabadu je največja v Telangani. Muslimani živijo predvsem v starem delu mesta in njegovi okolici. Kristjanov je v mestu malo. Znane so cerkve v okolici Abida in Secunderabada, kot je katedrala svetega Jožefa.

Masjid v Meki

Kultura

Arhitektura

Čarminar je bil ustanovljen kot mošeja, pozneje pa ga je arheološki oddelek spremenil v spomenik. Charminar je že dolgo ikona Hyderabada. Ime pomeni "štirje minareti". Stolpi se dvigajo do višine 48,7 m nad tlemi. V zgornjih nadstropjih stavbe je mošeja s 45 molitvenimi prostori.

Utrdba Golconda je bila prestolnica kraljestva Qutb Shahi. V 16. stoletju je bila središče živahne trgovine z diamanti. Zunanje obzidje trdnjave je dolgo 10 km.

Meka Masjid je ena najstarejših mošej v mestu. Muhammed Quli Qutub Shah jo je začel graditi leta 1617. Mogulski cesar Aurangzeb jo je dokončal leta 1694. Mošeja je narejena iz granita. Glavna dvorana mošeje je visoka 75 metrov, široka 220 metrov in dolga 180 metrov. V njej je lahko hkrati deset tisoč vernikov. Vhodni loki so izdelani iz posameznih granitnih plošč. Domneva se, da je Mohamed Kuli dal izdelati opeke iz zemlje, ki so jo prinesli iz Meke. Iz njih je izdelal osrednji lok mošeje. To pojasnjuje ime mošeje.

Palača Chowmahalla je bila prestolnica dinastije Asaf Jahi. Nizam je tu sprejemal uradne goste in kraljeve obiskovalce.

Palačo Falaknuma je leta 1872 zgradil nawab Viqar al-Umra. V palači so kipi umetnikov iz Firenc.

Jezik

V Hyderabadu se govorijo predvsem telugu, urdu in hindi. Izobraženi ljudje govorijo tudi angleško. Telugu, ki ga govorijo tukaj, vsebuje nekaj besed urdujščine. Ker je urdu pomešan s telugu in farsijem, je nastalo novo narečje, hajderabadski urdu. Telugu se po zvezni državi razlikuje, vendar jezik ostaja enak.