Hyderabad (Hajderabad), Telangana, Indija — zgodovina, kultura in dejstva

Hajderabad, glavno mesto Telangane: bogata zgodovina Nizamov, živahna kultura, biseri, filmska industrija in ključna dejstva za popotnike in raziskovalce.

Hajderabad (izgovori se (/ˈhaɪdərəbɑːd/ ( poslušajte) HY-dər-ə-baad)) je največje glavno mesto države Telangana. Z več kot 12,2 milijona prebivalcev ima največ prebivalcev med vsemi mesti v državi Hajderabad je mesto A-1 v smislu razvojnih prednostnih nalog. Znan je tudi kot mesto biserov ali mesto Nizamov. Prebivalci Hajderabada se imenujejo Hajderabadci.

Zgodovina

Hajderabad je leta 1591 n. št. ustanovil sultan Muhammad Quli Qutb Shah na bregovih reke Musi. Kasneje mu je vladal mogulski guverner Nizam Asaf Jah I., ki je nato ustanovil dinastijo Asaf Jahi (znano tudi kot Nizami). Nizamov je bilo skupaj 10, zadnji je bil Osman Ali Khan, Asaf Jah VII.

V zgodovinskem razvoju mesta je pomembno obdobje obdobje golkondskih in qutbšahijskih vladavin, gradnje utrdb in trgovskih poti. Leta 1687 je mesto prišlo pod nadzor mogulov, pozneje pa so Nizami delovali kot avtonomni vladarji pod britanskim vplivom. Kot samostojen princuški državni subjekt je Hajderabad vzdrževal svoje institucije in kulturno identiteto vse do sredine 20. stoletja. Po ustanovitvi neodvisne Indije je bil Hajderabad do prve polovice 20. stoletja predmet političnih sprememb; leta 1948 je postal del Indijske unije, kasneje pa je bil ob združitvi z zvezno reorganizacijo vključen v različne administrativne spremembe. Od nastanka države Telangana je Hajderabad upravno in gospodarsko središče te zvezne države.

Kultura in družba

Hajderabad je znan po bogati kulturni mešanici, ki izhaja iz dolgega somerjenja hindujskih in muslimanskih tradicij. Glavni jeziki so telugu in urdu, ob prisotnosti številnih drugih jezikov zaradi migracij. Mesto ima močne tradicionalne obrti, predvsem trgovino z biseri, nakitom in ročno izdelanim tkanjem.

• Religija in prazniki: v mestu so pomembne verske skupnosti hindujcev, muslimanov in drugih veroizpovedi; praznovanja vključujejo islamski mesec Ramazan (s tržnicami in jedmi, kot je haleem), hindujske festivale in medverske dogodke.
• Glasba in umetnost: Hajderabad ima dolgo tradicijo klasične in ljudske glasbe, pa tudi sodobnih umetniških gibanj in filmske produkcije.

Znamenitosti in turizem

Med najbolj prepoznavnimi znamenitostmi so:

• Charminar – simbol mesta z arhitekturnim pomenom in okoliškimi tržnicami.
• Golconda Fort – mogočna utrdba z razgledom in zgodovinskimi zgodbami o trdnjavi ter rudnikih diamantov v okolici.
• Chowmahalla Palace – nekdanja palača nizamske družine, znana po arhitekturi in ceremonijah.
• Tržnice – Laad Bazaar in druge tržnice, kjer se prodajajo biseri, umetniške obrti in tradicionalni tekstil.
• Filmsko mesto Ramoji – v mestu se nahaja filmsko mesto Ramoji, ki se razprostira na več kot 2.000 hektarjih (8,1 km2). Tukajšnja filmska industrija se imenuje The Hyderabad Deccan Urdu film industry (znana tudi kot Deccanwood).

Gospodarstvo in industrija

Hajderabad je pomembno gospodarsko središče južne Indije. Kombinacija tradicionalnih trgov (bisere, tekstil) in sodobnega gospodarstva (informacijska tehnologija, farmacija in biotehnologija) mu daje raznolik profil. V zadnjih desetletjih so se razvili tehnološki parki in poslovne cone, pogosto označene s pojmi, kot je HITEC City ali Cyberabad, kjer delujejo domača in mednarodna podjetja.

Prehrana

Kuhinja Hajderabada je svetovno znana po jedi Hyderabadi biryani, pa tudi po specialitetah, kot so haleem, nihari in raznovrstne kebabe. Hrana združuje vplive mogulov, nizamske kulinarike in lokalnih južnjaških sestavin, kar ustvarja bogate in aromatične okuse.

Promet in infrastruktura

Mesto ima razvejeno prometno omrežje: mednarodno letališče, obsežen avtobusni sistem, železniške povezave in novodobni projekt Hyderabad Metro. Kmetijske in industrijske poti obkrožajo mesto, hkrati pa urbanistične razširitve zahtevajo načrtovanje za bolj trajnostno rast.

Podnebje

Hajderabad ima tropsko polsuho podnebje z vročimi poletji in milimi zimami; obdobje monsuna prinaša večino padavin. Tipična sezonska nihanja vplivajo na kmetijstvo in urbano upravljanje vode.

Dejstva na kratko

• Ustanovljen: 1591 n. št.
• Uradni jezik(a): telugu, urdu (med številnimi govorjenimi jeziki)
• Prebivalstvo: več kot 12,2 milijona (metropolitansko območje)
• Znano kot: mesto biserov in mesto Nizamov

Hajderabad ostaja mesto z bogato preteklostjo in dinamično prihodnostjo: kulturno središče, gospodarsko vozlišče in priljubljena turistična destinacija, v kateri se starodavne tradicije uspešno mešajo s sodobno urbanizacijo.

Zgodovina

Arheologi so v Hajderabadu našli najdišča iz železne dobe, ki so stara 2500 let. Ta najdišča so bila najdena v bližini mest Haythnagar in Ramoji Film City ter vsebujejo pokope in orodja. Kralji Qutub Shahi so vladali Hyderabadu do leta 1687, ko so mesto prevzeli Moguli. Muhammad Quli Qutub Shah je bil vladar Qutub Shahi, ki je ukazal gradnjo Charminarja kot mošeje. Nawab Abdul Hasan Šah, ki je znan kot Taniša, je bil zadnji Qutub Šahi vladar Hajderabada, preden ga je leta 1687 zavzel Aurangzeb. Aurangzeb je za guvernerja Hajderabada razglasil Asafa Džaha. Tako se je začela dinastija Asaf Jahi, ki je Hajderabadu vladala do leta 1948.

Hajderabad je po sodelovanju z Indijo leta 1947 postal knežja država. Vendar je moral Nizam kmalu podpisati listino o pristopu k Indijski uniji, tako da je Hajderabad postal del Indije. 1. novembra 1956 je bila pokrajina Hyderabad razdeljena na Karnatako, Maharaštro in Andhra Pradeš na podlagi jezika. Tako je Hajderabad pripadel telugu govoreči skupnosti in tako postal glavno mesto Andhra Pradeša. Država Telangana je bila ustanovljena 2. junija 2014 in se je ločila od Andhra Pradeša, pri čemer je Hyderabad ostal njeno glavno mesto.

Mesto se je zdaj razvilo na področju informacijske tehnologije s štirimi šolami IT, vključno z JNTU (Jawaharlal Nehru's Technological University). Na razvoj Hajderabada sta močno vplivala tudi mednarodno letališče in nepremičnine.

Grobnica Mohameda Quli Qutb Shaha v bližini trdnjave Golconda v Hyderabadu v Indiji.

Geografija

Hajderabad leži na Dekanski planoti, 500 metrov nad morjem, in večina območja je skalnata. Glavna pridelana kultura je riž, med drugimi kulturami pa so bengalski gram, arašidi, sladkorni trs in sončnice. Hajderabad je bil ustanovljen na bregovih reke Musi leta 1591. Danes je to območje znano kot staro mesto, v katerem sta tudi Meka Masjid in jezero Hussain Sagar. Na tem območju je veliko uradnih stavb in to območje je zelo staro. V zadnjem času je bil Hyderabad združen s Secunderabadom. Tako je nastalo veliko, združeno in gosto naseljeno mesto s številnimi vasmi, ki ga obkrožajo.

Podnebje

V Hajderabadu je vroče, vlažno in suho podnebje. Monsunska ali deževna sezona traja od konca junija do konca oktobra. V povprečju v mestu vsako leto pade 32 centimetrov dežja. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli zabeležili, je bila 2. junija 1966 51,5 °C (113,9 °F). Najnižja zabeležena temperatura je bila 1,1 °C (43 °F) 8. januarja 1946. Ob večerih in zjutraj je hladneje, saj je mesto visoko nad morjem.

Prebivalstvo

Mesto ima več kot štiri milijone prebivalcev. Hindujci predstavljajo večino, muslimani pa 40 % prebivalstva. Muslimanska skupnost v Hajderabadu je največja v Telangani. Muslimani živijo predvsem v starem delu mesta in njegovi okolici. Kristjanov je v mestu malo. Znane so cerkve v okolici Abida in Secunderabada, kot je katedrala svetega Jožefa.

Masjid v Meki

Vprašanja in odgovori

V: Koliko je prebivalcev Hajderabada?

V: Kako je znan Hyderabad?

V: Kdo je ustanovil Hyderabad?

V: Kdo je vladal po ustanovitelju Hyderabada?

V: Koliko Nizamov je bilo skupaj?

V: Kaj je Ramoji Film City?

V: Kaj je Deccanwood?

Išči po črki