Plačana klapa (claque): zgodovina in praksa v operi
Plačana klapa v operi: zgodovina in praksa, od 19. stoletja do Carusovega incidenta — organizirano ploskanje, bučanje, izsiljevanje in vpliv na javno mnenje.
Klapa (izgovorjava: "clack") je majhna skupina ljudi v operni hiši, ki namenoma glasno ploska (ploska) ali vzklika "boo" za določenega pevca. Običajno pomeni organizirano skupino, ki vnaprej ve, kaj bo počela. Izraz izhaja iz francoske besede claque in v 19. stoletju ter na začetku 20. stoletja označuje urejeno prakso, namenjeno vplivanju na javno mnenje v gledališčih in opernih hišah.
Zgodovina in praksa v 19. stoletju
V 19. stoletju je bila na predstavah opere zelo pogosto prisotna klapa. Bogatejši pokrovitelji, menedžerji ali tekmeci so najemali skupine ljudi, ki so sedeli v vidnih delih dvorane in ob določenih trenutkih glasno ploskali ali nasprotno — sikali in bučali. Namen je bil umetniku narediti reklamo ali ga osramotiti, vplivati na kritike in publiko ter s tem posredno vplivati na kariero pevca.
Mehanika klape in izsiljevanje
Nekdo, ki je imel rad enega od pevcev in je želel, da bi mu veliko ploskali, je plačal skupino ljudi, ki je sedela v zadnjem delu operne dvorane ter ploskala in navdušeno vzklikala, ko je pevec končal pesem. To bi spodbudilo tudi preostalo občinstvo, da bi glasno ploskalo. Včasih je bila skupina plačana za nasprotno dejanje: bilo jim je naročeno, naj siknejo in bučijo, ko je pevec zapel.
Zelo pogosto je moral pevec plačati nekaj denarja klapi, da mu je ta ploskala. Če pevec ni plačal, je klapa sikala in bučala. To je bila seveda grda oblika izsiljevanja. Ko je v začetku 20. stoletja svetovno znani tenorist Enrico Caruso v Neaplju zavrnil plačilo podkupnine, je ta med njegovim petjem velike arije Una furtiva lagrima sikala. Zgodbe, kot je ta, so okrepile sloves klape kot instrumenta manipulacije in izsiljevanja v kulturnem življenju tistega časa.
Zlorabe in protiukrepi
Kot odziv na zlorabe so nekatere operne hiše in gledališča uvedle različne ukrepe:
- strožje kontrole vstopnic in sedežev ter ločevanje plačnikov od redne publike;
- prepovedi organiziranih skupin v določenih sektorjih dvorane;
- uporaba uslužbencev ali varnostnikov za mirno odvračanje motečih oseb;
- javne diskreditacije prakse s strani kritikov in glasbenih društev;
- včasih tudi sodni postopki ali kazni za izsiljevanje in motenje javnih prireditev.
Sodobno pojavljanje in percepcija
Sčasoma se je praksa klap zmanjšala, zlasti zaradi profesionalizacije kritik, masovnih medijev in večje transparentnosti v kulturnih institucijah. Kljub temu se pojavlja v občasnih primerih — v različnih oblikah, tudi kot del promocije (plačane navdušene skupine pri premierah) ali kot organizirano nasilno navijanje proti določenim izvajalcem. V sodobnem kontekstu je pogosto označena kot nemoralna in škodljiva za umetniško svobodo.
Analogie s sodobnimi fenomeni
Skupine navijačev na nogometnih tekmah počnejo podobno, ne da bi za to dobili plačilo. Tudi zloraba uradnih oseb na tekmi je precej pogosta. Pogosto je tudi zlorabljanje med konkurenčnimi skupinami navijačev. Klubi morajo imeti navijače gostov v različnih sektorjih od domačih navijačev. Podobno kot klapa so tudi moderne navijaške skupine sposobne oblikovati vzdušje in vplivati na javno mnenje — a običajno iz lastnega nagona, ne kot plačani agenti.
Povzetek
Klapa je zgodovinska praksa organiziranega spodbujanja ali zaničevanja izvajalcev v opernih hišah. V 19. stoletju je bila razširjena in pogosto povezana z izsiljevanjem; z razvojem kulturnih institucij in regulacij se je vrsta teh zlorab zmanjšala. Kljub temu pojav ostaja zanimiv primer, kako lahko skupinski pritiski in organizirana kondicioniranja publike vplivajo na sprejem umetnosti — problem, ki se pojavlja tudi v drugih sferah javnega življenja.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je klavka?
O: Klapa je majhna skupina ljudi v operni hiši, ki namenoma glasno ploska ali vzklikne buč za določenega pevca.
V: Kako so v 19. stoletju uporabljali klape?
O: V 19. stoletju je nekdo, ki je imel rad enega od pevcev in je želel, da mu veliko ploskajo, plačal skupini ljudi, ki je sedela v zadnjem delu operne hiše in je navdušeno ploskala in vzklikala, ko je pevec končal pesem. To je spodbudilo tudi preostalo občinstvo, da je glasno ploskalo. Včasih so bili plačani tudi za nasprotno početje in so sikali in vpili, ko je pevec zapel.
V: Kaj se je zgodilo, če pevec ni želel plačati denarja klapi?
O: Če pevec ni hotel plačati denarja, so med petjem sikali in ga izsiljevali.
V: V čem so podobne nogometne tekme?
O: Skupine navijačev na nogometnih tekmah veliko ploskajo ali spodbujajo določene igralce, ne da bi jim za to plačali kot v operni hiši. Pogosto je tudi nasilje med konkurenčnimi skupinami navijačev. Klubi morajo imeti navijače gostov v različnih sektorjih od domačih navijačev.
V: Kakšne vrste zlorab se pojavljajo na nogometnih tekmah?
O: Zlorabe na nogometnih tekmah vključujejo zlorabe uradnih oseb na tekmi in zlorabe med skupinami navijačev.
V: Ali so sprejeti kakšni ukrepi proti takšnemu vedenju?
O: Da, od klubov se zahteva, da navijače gostov zadržujejo v različnih sektorjih od domačih navijačev, da bi preprečili tovrstno vedenje.
Iskati