Računalniški virusi: definicija, vrste, širjenje in zaščita

Računalniški virus je program, ki se ob zagonu lahko kopira. Računalniški virusi se pogosto zaženejo kot del drugih programov. Vsak program, na katerega virus vpliva, je "okužen". Na ta način delujejo tudi biološki virusi, ki se kopirajo kot del drugih organizmov. Tako je računalniški virus dobil svoje ime.

Poleg kopiranja samega sebe lahko računalniški virus izvaja tudi navodila, ki povzročajo škodo. Zato računalniški virusi vplivajo na varnost. So del zlonamerne programske opreme.

Pogosto se izraz uporablja tudi za druge vrste zlonamerne programske opreme, kot so trojanski konji in črvi. Čeprav je to napačno, je morda težko razlikovati med različnimi vrstami zlonamerne programske opreme; pogosto se pojavljajo skupaj in le strokovnjak jih lahko razloči. Takšni programi prav tako sodijo v več kot eno kategorijo.

Računalniški virusi so ustvarjeni z določenim namenom, včasih so ustvarjeni za širjenje političnih sporočil, ustvarjeni pa so tudi za vdor v nekatere sistemske datoteke.

Vrste računalniških virusov

  • Datotečni (file infectors): okužijo izvršne datoteke (npr. .exe, .dll) in se aktivirajo, ko se takšna datoteka zažene.
  • Boot sektor virusi: okužijo zagonski sektor trdega diska ali medija (npr. USB) in se naložijo ob zagonu računalnika.
  • Makroviri: skriti v makrih dokumentov (npr. Word, Excel) in se sprožijo ob odprtju ali urejanju datoteke.
  • Polimorfni in metamorfični virusi: spreminjajo svojo kodo, da bi se izognili odkrivanju s klasičnimi metodami.
  • Rezidentni in nerezidentni virusi: rezidentni ostanejo v pomnilniku in vplivajo na sistem dlje časa; nerezidentni izvedo ukaz in nato zapustijo sistem.
  • Multipartitni virusi: kombinirajo več tehnik (npr. okužijo tako zagonski sektor kot datoteke).

Kako se virusi širijo

Računalniški virusi se širijo na različne načine. Nekateri od pogostih načinov širjenja so:

  • prenosi z interneta (nevarne ali lažne spletne strani, piratska programska oprema);
  • priponke elektronske pošte ali zlonamerne povezave v sporočilih;
  • prenosni mediji, kot so USB ključki, zunanji diski ali druge odstranljive naprave;
  • izkoriščanje ranljivosti v operacijskih sistemih ali programih (neposodobljena programska oprema);
  • omrežne okužbe, kjer se koda širi med računalniki v istem omrežju (npr. zlonamerni črvi).

Pomembna razlika: virus običajno potrebuje gostiteljski program ali datoteko, da se razmnožuje, medtem ko se črvi lahko sami razširijo po omrežju brez neposredne pomoči uporabnika. Trojanski konji pa se skrivajo kot legitimne aplikacije in ne nujno avtomatično kopirajo same sebe.

Kako prepoznati okužbo

  • nenadne upočasnitve sistema, pogosto zamrzovanje ali zrušitve programov;
  • nepojasnjeni pojavi datotek ali spremenjene datoteke;
  • sumljive ali nezaželene e-poštne pošiljke, ki prihajajo iz vašega naslova;
  • prekini v povezavi, nenavadna omrežna aktivnost ali povečana raba interneta;
  • onemogočeni varnostni programi ali sporočila o manjkajočih sistemskih datotekah.

Zaščita in preprečevanje

Zaščita pred računalniškimi virusi zahteva kombinacijo tehničnih ukrepov in varnih navad uporabnika. Temeljni ukrepi:

  • Antivirusna in protivohunska programska oprema: redno posodabljajte virusne definicije in te programe omogočite za realnočasovno zaščito ter periodično skeniranje sistema.
  • Posodabljanje sistema in programov: nameščajte varnostne popravke za operacijski sistem, brskalnike in dodatke (npr. Java, Flash, Office).
  • Varna raba e-pošte: ne odpirajte sumljivih priponk ali povezav; preverite pošiljatelja in kontekst sporočila.
  • Varna raba prenesenih datotek: prenašajte programe le z zaupanja vrednih virov; izogibajte se piratskim programom in aktivatorjem.
  • Izobraževanje uporabnikov: poznajte osnovne metode socialnega inženiringa (phishing) in previdno ravnajte z neznanimi prošnjami.
  • Varni varnostni kopiji (backup): redno varnostno kopirajte pomembne podatke na ločene, neza povezane medije ali uporabo šifriranih oblačnih storitev.
  • Onemogočanje nepotrebnih funkcij: na primer samodejnih makrov v Office dokumentih, deljenja datotek brez nadzora, nepotrebnih storitev na strežnikih.
  • Uporaba požarnega zidu in segmentacija omrežja: omejite neposreden dostop do kritičnih naprav in ločite gostujoče ter delovne segmente omrežja.

Odziv ob okužbi

  • takoj odklopite okužen računalnik od omrežja (brez izklopa, če potrebujete forenzične dokaze);
  • onemogočite dostop do interneta in uničite morebitne povezave, preko katerih se virus širi;
  • zaženite preverjanje z zanesljivim antivirusnim programom ali reševalnim (rescue) medijem;
  • če to ni mogoče odpraviti, obnovite sistem iz varnostne kopije, narejene pred okužbo;
  • spremenite gesla (z drugega neokuženega računalnika) in obvestite prizadete osebe/organizacije;
  • v primeru večjih incidentov poiščite strokovno pomoč (IT varnostna ekipa ali strokovnjak za incidentni odgovor).

Vpliv in zgodovinski primeri

Računalniški virusi in druga zlonamerna programska oprema lahko povzročijo izgubo podatkov, finančno škodo, motnje v delovanju podjetij in ogrozijo zasebnost uporabnikov. Nekateri znani incidenti (kot so ILOVEYOU, Melissa, Stuxnet, WannaCry) so pokazali, kako hitro se lahko širijo in kakšne posledice prinesejo — od masovnega brisanja datotek do širjenja izsiljevalskih zahtevkov in vdorov v industrijske sisteme.

Zaključek

Računalniški virusi so samo ena vrsta zlonamerne programske opreme, vendar zaradi svoje sposobnosti prikrivanja in kopiranja ostajajo pomembna grožnja. Najboljša obramba je kombinacija tehnoloških rešitev (antivirus, posodobitve, požarni zid), rednih varnostnih kopij in ozaveščenega, previdnega ravnanja uporabnikov. Če sumite okužbo, ukrepajte hitro, da omejite škodo in preprečite nadaljnje širjenje.

Vrste računalniških virusov

Obstajajo različne vrste računalniških virusov:

  • Verjetno najpogostejša oblika je makrovirus ali skriptni virus. Takšni virusi so programirani s skriptno funkcijo, ki je prisotna v številnih sistemih za obdelavo besedila in preglednicah, ali s splošno "skriptno" funkcionalnostjo programa.
  • Virusi zagonskega sektorja okužijo zagonski sektor disket, trdih diskov in drugih medijev.
  • Izvedljive datoteke in skripte operacijskega sistema, vključno s tistimi, ki se samodejno zaženejo, ko je medij vstavljen v pogon.
  • Navzkrižno skriptiranje; skripte na spletnih straneh, ki se razmnožujejo na drugih spletnih straneh.
  • Katera koli računalniška datoteka; na splošno je mogoče izkoristiti prelivanja medpomnilnika, formatne nize in pogoje dirke.



Omejene pravice uporabnikov lahko omejijo širjenje virusa

Na začetku operacijski sistemi v osebnih računalnikih (PC) niso imeli koncepta nadzora dostopa. Uporabnikov ni bilo, vsakdo je lahko počel vse. Sodobni operacijski sistemi imajo koncept nadzora dostopa. Obstaja lahko več kot en uporabnik in nekateri uporabniki imajo lahko več "privilegijev" kot drugi. Nekateri uporabniki imajo lahko dostop samo do določenih datotek, do drugih pa ne morejo. Drugi uporabniki lahko spreminjajo ali brišejo določene datoteke. Te privilegije lahko določite za vsako datoteko.

Na škodo, ki jo lahko povzroči virus, vplivajo pravice, ki jih ima uporabnik; če uporabnik nima pravic za pisanje na določena mesta v sistemu, se virus na ta mesta ne bo mogel razširiti.

Druga težava je, da je včasih sistem za upravljanje pravic na voljo, vendar se privzeto ne uporablja. To velja za sisteme, kot sta Windows NT ali Windows XP, kjer imajo privzeto vsi uporabniki enake pravice.



Protivirusna programska oprema

Protivirusna programska oprema lahko računalnike zaščiti pred znanimi virusi. Nekateri protivirusni programi pregledujejo datoteke in primerjajo hash kodo za vsako datoteko s svojo podatkovno bazo hash kod (ali "podpisom"). Če se koda ujema, je program verjetno našel virus. Ta način delovanja je povzročil nekaj težav. Zaščiti samo pred virusi, katerih hash koda je znana. Podjetja, ki so napisala protivirusni program, morajo sproti posodabljati podpise virusov in te informacije posredovati računalniku, ki ga je treba zaščititi.

Možna sta dva načina skeniranja: datoteko se skenira "na zahtevo" (ali "ročno") ali pa se skenira, ko sistem zabeleži dostop do datoteke, ki se imenuje "ob dostopu".

Protivirusna programska oprema ne more zagotoviti popolne zaščite, tudi če je virus znan. Nekateri virusi uporabljajo tako imenovano polimorfno kodo, ki ob vsakem premiku spremeni svoj podpis. Ne glede na to, koliko podpisov ima podjetje, ne bo moglo zaustaviti teh vrst virusov.

Drugi način, kako lahko protivirusna programska oprema ščiti pred virusi, je uporaba hevristike. Hevristična protivirusna programska oprema ne pozna vsakega virusa na podlagi njegovega podpisa, temveč upošteva obnašanje druge programske opreme. Če programska oprema naredi nekaj, kar se zdi slabo, protivirusna programska oprema ukrepa in jo ustavi. Ker je treba paziti na vsak korak, je to počasen način dela.



"Sistem v živo"

Najboljšo zaščito pred virusi lahko dosežete z uporabo sistema, ki se zažene z medija, namenjenega samo branju, kot je kompaktni disk (imenovan CD), digitalni vsestranski disk (imenovan DVD) ali ključek USB (imenovan USB), ki ne omogoča pisanja na trdi disk (ali druge izmenljive medije).



Vprašanja in odgovori

V: Kaj je računalniški virus?


O: Računalniški virus je program, ki se lahko med izvajanjem kopira.

V: Kako se računalniški virusi kopirajo?


O: Računalniški virusi se kopirajo kot del drugih programov, tako kot se biološki virusi kopirajo kot del drugih organizmov.

V: Kaj se zgodi s programom, ki ga prizadene virus?


O: Program, ki ga prizadene virus, je "okužen".

V: Kaj lahko računalniški virus še stori?


O: Poleg tega, da se kopira, lahko računalniški virus izvaja tudi navodila, ki povzročajo škodo.

V: Kakšna je povezava med računalniškimi virusi in varnostjo?


O: Računalniški virusi vplivajo na varnost in so del zlonamerne programske opreme.

V: Kateri so pogosti načini širjenja računalniških virusov?


O: Računalniški virusi se najpogosteje širijo s prenosi, priponkami e-pošte in odstranljivo strojno opremo.

V: Zakaj so računalniški virusi tako nevarni?


O: Večina virusov je zelo nevarna vrsta zlonamerne programske opreme, saj lahko poškodujejo sistemske datoteke računalnika in so pogosto ustvarjeni z določenim namenom, na primer za širjenje političnih sporočil, vdiranje ali druge zlonamerne namene.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3