Koncertina je glasbilo, ki ustvarja zvoke s pomočjo zraka, ki ga meh potiska in vleče skozi trstenke. Prsti pritiskajo na gumbe na obeh koncih glasbila, s čimer odpirajo ali zapirajo kanale do posameznih trstenk in tako sprožijo tone.

Kako deluje

Osnovni princip je podoben harmoniki ali diatonični harmoniki: meh dovaja zrak do trstenk, ki vibrirajo in tvorijo ton. Koncertine so lahko unisonorične (isti ton pri potisku in vlečenju meha) ali bisonorične (različna tona pri potisku in vlečenju). Gumbe pritiskamo s prsti obeh rok — nekateri sistemi so zasnovani tako, da je ena roka namenjena melodiji, druga pa spremljavi in basom.

Glavne vrste koncertin

Angleška (English) koncertina je običajno unisonorična, kar pomeni, da gumb ob pritisku in ob vlečenju meha daje enak ton. Tipično ima tipke razporejene tako, da obe roki izmenično igrata melodijo, kar omogoča hitro in tekočo igro ter enakomeren legato.

Anglo (Anglo concertina) je po navadi bisonorična — ista tipka da dva različna tona, odvisno od smeri meha (push/pull). Pogosto se uporablja v ljudski glasbi (npr. irska tradicija), ker omogoča jedrnato spremljavo in ritmične akorde skupaj z melodijo. Na levo stran je pogosto nameščena spremljava in basovski toni, desna stran pa nosi melodijo.

Duetne koncertine so zasnovane tako, da omogočajo igranje melodije in harmonije hkrati; običajno so unisonorične in imajo nižje tone na levi ter višje tone na desni strani. To omogoča podobno funkcionalnost kot klavir: leva roka spremlja bas, desna pa melodijo in akorde.

Haydenova duetna razporeditev

Haydenova duetna koncertina uporablja izomorfno (enakomerno) prstno razporeditev, kar pomeni, da je prstoklik enak za vse lestvice — en vzorec prstov velja v vsaki tonaliteti. Ta lastnost olajša transponiranje in učenje skal. Haydenov sistem običajno uporablja premaknjeno razporeditev tipk in pogosto obliko z 6 plus 6 (šest vrstic tipk na vsaki strani), čeprav obstajajo različice z različno številom tipk.

Gradnja in tehnični podatki

  • Koncertine so pogosto heksagonalne ali pravokotne oblike, z mehom v sredini in dvema ploščama tipk na obeh straneh.
  • Trstenke so običajno iz kovine (npr. medenina) in so nameščene v reed plates; ton se nastavlja z brusačem ali z dodatki na trstenki.
  • Število tipk se razlikuje: manjših anglo koncertin je npr. 20 tipk, bolj razširjene imajo 30–38 tipk; duetne koncertine imajo običajno več tipk (npr. 48–72), odvisno od razpona.
  • Materiali meha (usnje, tekstilne plasti) in kakovost obloge vplivajo na odzivnost in tesnost meha.

Uporaba in repertoar

Koncertina je priljubljena v različnih zvrsteh: ljudski glasbi (irskih, angleških, škotskih tradicijah), mornarskih pesmih (sea shanties), pa tudi v klasičnih in sodobnih kompozicijah. Angleški sistem je pogosto povezan s klasično in salonsko literaturo zaradi hitrosti in enakomerne razporeditve tonov; anglo sistem prevladuje v ljudski glasbi zaradi ritmične narave bisonorične igre; duetne in Haydenove koncertine omogočajo polnoharmonično samostojno igranje.

Igra in tehnika

Igralci se učijo kombinacije vlečenja/pritiskanja meha, tehnike artikulacije z jezikom ali prsti ter koordinacije obeh rok. Pri duo in Hayden sistemih je poudarek na neodvisnosti rok in harmonskem razumevanju, pri anglovi koncertini pa na ritmičnem in fraziranem igranju, ki izkorišča bisonoričnost za dinamične fraze.

Koncertina je vsestransko, prenosljivo in bogato glasbilo z značilnim, jasnim tonom. Zaradi različnih sistemov in razporeditev tipk je pomembno izbrati tip, ki najbolje ustreza glasbenim ciljem (ljudska tradicija, solistična igra, spremljava ipd.).