Beljenje koral: vzroki, posledice in možnosti okrevanja

Beljenje koral se pojavi, ko kamnite korale postanejo bele.

Kamnite korale so preproste živali, ki tvorijo velike grebene. Živali živijo v endosimbiotskem odnosu z enoceličnimi algami. Korale živijo tik pod morsko gladino, da bi dobile sončno svetlobo. Alge s fotosintezo proizvajajo hrano za koralne polipe, zato je ta simbioza ključna za preživetje in rast grebenov.

Kaj se zgodi pri beljenju

Koralni polipi so občutljivi na spremembe v svojem okolju. To vključuje tudi temperaturo vode, v kateri živijo. Ob stresu lahko koralni polipi izločijo alge, ki živijo v njihovih tkivih. Alge zagotavljajo do 90 % energije koral. Poblenele korale še naprej živijo, vendar po beljenju začnejo stradati in so bolj dovzetne za bolezni. Nekatere korale si opomorejo in alge znova naselijo tkiva; druge zaradi pogostih in dolgih stresnih dogodkov odmrejo.

Glavni vzroki beljenja

• Povišane temperature morske vode: To je najpogostejši in najpomembnejši vzrok. Višje temperature, ki jih povzroča globalno segrevanje, so glavni sprožilec masovnih beljenj.
• Močno in nenadno povečanje svetlobe: Intenzivno sončno sevanje skupaj s toplo vodo lahko pospeši izločanje alg.
• Kemijsko onesnaževanje in prekomerna hranila: Odtek gnojil, odplake in druge snovi zmanjšajo odpornost koral in spremenijo ravnovesje alg.
• Usedanje in motenje: Gradbeni posegi, izkopavanja in dvig usedlin omejijo svetlobo in stresirajo polipe.
• Kislost morja (ocean acidification): Z višanjem CO2 v atmosferi se spreminja kemična sestava oceana, kar otežuje gradnjo koralnega ogrodja.
• Bolezni in invazivni organizmi: Stres zmanjšuje odpornost koral, kar omogoči širjenje patogenov.

Razsežnosti in trendi

Program Združenih narodov za okolje navaja, da je bilo najdaljše zabeleženo svetovno beljenje med letoma 2014 in 2016. Korale so bile uničene v obsegu, kakršnega še ni bilo. Leta 2016 je zaradi beljenja koral na Velikem koralnem grebenu umrlo od 29 do 50 odstotkov koral na grebenu. Leta 2017 je beljenje prodrlo v osrednjo regijo grebena. Časovni razmik med pojavom beljenja se je med letoma 1980 in 2016 prepolovil, kar kaže na pogostejše in intenzivnejše dogodke.

Nedavne raziskave so pokazale, da je povezava med koralami in algami veliko starejša, kot se je mislilo. To kaže, da je preživel številne podnebne spremembe, vendar hitrost sedanjih sprememb pomeni nov in hiter pritisk na ekosisteme.

Nepričakovane barve pri beljenju

Nekatere korale ob beljenju spremenijo barvo, namesto da bi postale bele. Barve so lahko zelo svetle. Maja 2020 so znanstveniki z univerze v Southamptonu povedali, da barve delujejo kot sončna zaščita in ščitijo koralne celice pred svetlobo. Znanstveniki so dejali, da to pomeni, da lahko nekatere korale za nekaj časa izgubijo alge in da so morda razvile svetle barve kot način, da bi se alge lažje vrnile in do takrat ostale žive. Te pigmentne spremembe so primer prilagoditvene strategije, ki lahko kratkoročno poveča možnosti za preživetje.

Posledice za ekosisteme in ljudi

• Izguba biotske raznovrstnosti: Grebeni so dom številnim vrstam rib, mehkužcev in drugih organizmov; njihova izguba vpliva na celoten morski živi svet.
• Udarci za ribištvo in lokalne skupnosti: Številne skupnosti so odvisne od grebenov za hrano in prihodke iz turizma.
• Manjša zaščita obal: Grebeni delujejo kot naravni pregradni val, ki zmanjša erozijo in varuje obale pred neurji.
• Gospodarski učinki: Zmanjšanje turizma, ribištva in storitev, ki jih nudijo zdravi grebeni, povzroči velike gospodarske izgube.

Možnosti okrevanja in ukrepi za zaščito

Popolno okrevanje grebena je mogoče, če se stresni dejavniki odpravijo in če je časovna razdalja med vročinskimi dogodki dovolj dolgo. Nekaj ključnih pristopov:

• Globinski ukrepi proti podnebnim spremembam: Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je dolgoročno najbolj ključna rešitev za preprečevanje masovnih beljenj.
• Upravljanje lokalnih pritiskov: Zmanjševanje onesnaževanja, strožji nadzor ribištva, omejevanje usedanja in vzpostavljanje obalnega upravljanja povečajo odpornost grebenov.
• Zaščitena območja (MPA): Marine protected areas pomagajo zmanjšati človekov pritisk in omogočijo naravno okrevanje.
• Obnova in gojenje koral (coral gardening): Razmnoževanje koral v vrtovih in njihova presaditev lahko povrne lokalne populacije, vendar so takšne akcije pogosto drage in omejene na manjša območja.
• Asistirana evolucija in selektivno vzrejo: Raziskave preučujejo vzgojo odpornejših vrst ali zamenjavo simbiotskih alg z bolj toplotno odpornimi sevmi. To je obetavno, a še vedno v eksperimentalni fazi in zahteva previdnost zaradi možnih ekoloških posledic.
• Monitoring in zgodnje opozarjanje: Satelitsko spremljanje temperature morja, lokalne meritve in sistem zgodnjega opozarjanja omogočajo hitrejši odziv in zaščitne ukrepe med vročinskimi dogodki.
• Izobraževanje in sodelovanje skupnosti: Vključevanje lokalnih skupnosti, ribičev in turistične industrije poveča verjetnost trajnostnih praks in dolgoročne zaščite.

Kaj lahko posamezniki storimo

• Podprite ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (manj letenja, varčevanje z energijo, energetsko učinkovite rešitve).
• Podpirajte trajnostne prakse v ribištvu in turizmu ter lokalne organizacije za varstvo morja.
• Izogibajte se izmetanju kemičnih snovi in presežnih hranil v morje (npr. pravilno ravnanje z odplakami, zmanjša uporaba gnojil).
• Vključite se v programe obnavljanja in prostovoljno delo pri lokalnih projektih varstva grebenov, če je to varno in primerno.

Zaključek: Beljenje koral je jasno opozorilo na pritisk, ki ga človek in spreminjajoče se podnebje izvajata na morske ekosisteme. Nekatere korale in grebeni se lahko delno opomorejo, vendar so možnosti za dolgoročno preživetje in obnavljanje pogojene z zmanjšanjem globalnih in lokalnih pritiskov ter z usklajenimi ukrepi znanosti, politike in skupnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je beljenje koral?

V: Kaj je glavni vzrok beljenja koral?

V: Koliko energije koralam zagotavljajo alge?

V: Koliko škode je bilo leta 2016 povzročene na Velikem koralnem grebenu?

V: Kako pogosto prihaja do globalnega beljenja?

V: V kakšne barve se lahko spremenijo nekatere korale med beljenjem?

Išči po črki