Možganski živec
Kranialni živec je vsak živec, ki je neposredno povezan z možgani ali možganskim deblom. To se razlikuje od hrbteničnih živcev, ki so povezani s segmenti hrbtenjače. Kranialni živci prenašajo informacije bolj neposredno med možgani in telesom (večinoma deli glave in vratu).
Vsak lobanjski živec obstaja v paru in je prisoten na obeh straneh osrednjega živčnega sistema. Vsi lobanjski živci so nad prvim vretencem v vratu (vratnim vretencem).
Pri ljudeh je dvanajst parov lobanjskih živcev. Oštevilčeni so z rimskimi številkami I-XII glede na vrstni red od sprednjega dela možganov proti zadnjemu, kjer je možgansko deblo.
Kranialni živci z oznakami
Funkcija
Kranialni živci zagotavljajo motorično in senzorično stimulacijo predvsem na mestih v glavi in vratu. Ta senzorična stimulacija vključuje občutke, kot so temperatura, dotik, okus, vid, vonj, ravnotežje in sluh.
Vonj (I)
Čutilni živec (CN 1) pošilja informacije o vonjih iz nosu v možgane. V možganih se te informacije obdelajo in postanejo olfakcija ali naš občutek za vonj. Čutilni živec je aferentni čutilni živec, kar pomeni, da sprejema informacije iz zunanjega sveta in jih pošilja v osrednji živčni sistem.
Struktura
Čutilni živec je najkrajši lobanjski živec. Je eden od dveh lobanjskih živcev, ki ni povezan z možganskim steblom, drugi je optični živec (CN 2).
Čutilni živec ni le en živec, temveč skupina nevronov, ki skupaj opravljajo isto nalogo. Čutilni nevroni se začnejo razvejati v nosni votlini. Od tu segajo navzgor skozi streho nosne votline in se povežejo s čutilnim čebulico.
Čutilni živec je edinstven, saj je edini lobanjski živec, ki lahko ob poškodbi regenerira svoje dele.
Pot občutka
Molekule vonja, imenovane aromatične snovi, pridejo v nos in v nosno votlino. Tu jih zaznajo vonjalni nevroni. Ti nevroni so razvejani vzdolž sluznice nosne votline. Čutilni nevroni sprejmejo signal iz molekul vonja in ustvarijo električne signale, imenovane akcijski potenciali. Akcijski potenciali se premikajo po vonjalnih nevronih navzgor skozi streho nosne votline, znano tudi kot kribiformna ploščica. Po prehodu skozi kribiformno ploščo vohalni nevroni pošljejo akcijske potenciale v čutilno bučko. Od tu se signali pošljejo po čutilnem traktu v različne dele možganov. Nekateri signali se na primer pošljejo v čelni režnji možganov, kjer se prepoznajo in označijo vonji.
Poškodba te poti lahko povzroči anosmijo ali izgubo zmožnosti vonjanja.
Vizija (II)
Optični živec (CN II) prenaša vidne informacije z mrežnice v možgane.
Gibanje oči (III, IV, VI)
Okulomotorični živec (CN III) nadzoruje večino mišic, povezanih z gibanjem oči, vključno z vekami in nadzorom zenice. Trochlearni živec (CN IV) in abdukcijski živec (CN VI) sta odgovorna vsak za svoje posamezne očesne mišice.
Občutek na obrazu, gibanje čeljusti (V)
Trigeminalni živec (CN V) se imenuje "trigeminalni", ker je sestavljen iz treh delov. Vsi ti deli skupaj so odgovorni za občutke na obrazu in večje obrazne gibe, kot sta grizenje in žvečenje.
Izraz obraza (VII)
Obrazni živec (CN VII) nadzoruje mišice obrazne mimike in pomaga prenašati občutke okusa iz zadnjega dela jezika in ust.
Sluh in ravnotežje (VIII)
Vestibulokohlearni živec (CN VIII) prenaša informacije o zvoku in ravnotežju iz notranjega ušesa v možgane.
Ustni občutek, okus in slinjenje (IX)
Glosofaringealni živec (CN IX) je mešani živec, ki prenaša številne senzorične in motorične informacije.
Nadzor srca in prebave (X)
Vagusni živec (CN X) omogoča parasimpatični nadzor srca in prebavnega trakta. Je najdaljši živec avtonomnega živčnega sistema v človeškem telesu.
Dvig ramen in obračanje glave (XI)
Pomožni živec (CN XI) je kranialni živec, ki nadzoruje sternocleidomastoidne in trapezne mišice.
Gibanje jezika (XII)
Hipoglosalni živec (CN XII) sodeluje pri nadzoru gibanja jezika, ki je potrebno za govor in požiranje.
Anatomija glave s čutilnim živcem, vključno z oznakami za nosno votlino, čutilne živce, kribiformno ploščo, čutilno bulico in čutilni trakt
Poti iz možganov
Ko zapustijo možgane, se lobanjski živci gibljejo v notranjosti lobanje. Nekateri morajo zapustiti ta kostni predel, da dosežejo svoj cilj. Pogosto živci potekajo skozi luknje v lobanji, imenovane foramine. Drugi živci gredo skozi kostne kanale, daljše poti, ki jih zapira kost. V teh odprtinah in kanalih je lahko več kot en lobanjski živec, v njih pa so lahko tudi krvne žile.
Sorodne strani
- Nevron
- Centralni živčni sistem
- Možgansko deblo
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je lobanjski živec?
O: Kranialni živec je vsak živec, ki je neposredno povezan z možgani ali možganskim deblom.
V: V čem se priključitev lobanjskih živcev razlikuje od priključitve hrbteničnih živcev?
O: Spinalni živci so pritrjeni na dele hrbtenjače, medtem ko so kranialni živci pritrjeni neposredno na možgane ali možgansko deblo.
V: Med katerimi deli telesa lobanjski živci večinoma prenašajo informacije?
O: Kranialni živci večinoma prenašajo informacije med deli glave in vratu.
V: Koliko parov lobanjskih živcev je prisotnih pri ljudeh?
O: Pri ljudeh je dvanajst parov lobanjskih živcev.
V: Kje v telesu so vsi lobanjski živci?
O: Vsi lobanjski živci so nad prvim vretencem v vratu (vratnim vretencem).
V: Kako so oštevilčeni lobanjski živci?
O: Kranialni živci so oštevilčeni z rimskimi številkami I-XII glede na vrstni red od sprednjega dela možganov proti zadnjemu, kjer je možgansko deblo.
V: Ali so lobanjski živci prisotni na obeh straneh osrednjega živčnega sistema?
O: Da, vsak lobanjski živec obstaja v paru in je prisoten na obeh straneh osrednjega živčnega sistema.
