Lobanjski (kranialni) živci: definicija, 12 parov in funkcije

Vse o lobanjskih (kranialnih) živicih: definicija, 12 parov, njihove funkcije, senzorne in motorične vloge ter klinični pomen za glavo in vrat.

Kranialni živec je vsak živec, ki je neposredno povezan z možgani ali možganskim deblom. To se razlikuje od hrbteničnih živcev, ki so povezani s segmenti hrbtenjače. Kranialni živci prenašajo informacije bolj neposredno med možgani in telesom (večinoma deli glave in vratu).

Vsak lobanjski živec obstaja v paru in je prisoten na obeh straneh osrednjega živčnega sistema. Vsi lobanjski živci so nad prvim vretencem v vratu (vratnim vretencem).

Pri ljudeh je dvanajst parov lobanjskih živcev. Oštevilčeni so z rimskimi številkami I-XII glede na vrstni red od sprednjega dela možganov proti zadnjemu, kjer je možgansko deblo.

Kaj so lobanjski živci in od kod izhajajo?

Lobanjski živci povezujejo predvsem glavo in vrat z možgani. Nekateri (npr. I. in II.) izhajajo iz prednjih delov možganov (čelni del), večina pa iz možganskega debla (srednji možgani, pons, medulla oblongata). Optični živec (II) je anatomsko del centralnega živčnega sistema (je izrastka možganskega tkiva), ostali so perifernega izvora. Poleg senzoričnih in motoričnih vlaken imajo nekateri lobanjski živci tudi parasimpatična vlakna, ki nadzorujejo žleze in gladke mišice (npr. III, VII, IX, X).

Dvanajst parov lobanjskih živcev (I–XII) in njihove glavne funkcije

• I – vonjalni živec (n. olfactorius): specialno senzoričen za vonj. Klinično: poškodba povzroči anosmijo (izgubo vonja).
• II – vidni/optčni živec (n. opticus): prenaša vidne informacije iz retine v možgane. Klinično pomemben pri optični nevropatiji, MS, tumorjih.
• III – očesni (okulomotorni) živec (n. oculomotorius): motorično in parasimpatično; inervira večino očesnih mišic (dvig veke, gibanje očesa), parasimpatična vlakna krčijo zenico in prilagajajo lečo. Poškodba povzroči dvojni vid, ptozo, razširjeno zenico.
• IV – trohlearni živec (n. trochlearis): motoričen; inervira mišico (m. superior obliquus), ki premika oko navzdol in navznoter. Poškodba povzroči težave pri gledanju navzdol (npr. pri hoji po stopnicah) in vertikalni dvojni vid.
• V – trojnični živec (n. trigeminus): velik senzorični živec obraza (čelo, lica, brada) in motorična veja za mišice za žvečenje. Klinično: trigeminalna nevralgija povzroči močno bolečino v področju inervacije.
• VI – odvodni (abducentni) živec (n. abducens): motoričen; inervira m. rectus lateralis, ki odvaja oko navzven. Poškodba vodi v notranji strabizem in horizontalni dvojni vid.
• VII – obrazni živec (n. facialis): motoričen za mišice obrazne mimike, specialno senzoričen za del okusa (prednji dve tretjini jezika) in parasimpatičen za žleze (solzne, žleze slinavke). Klinično: Bellova paraliza povzroči asimetrijo obraza in izgubo okusa na sprednjem delu jezika.
• VIII – slušno-vestibularni (vestibulokohlearni) živec (n. vestibulocochlearis): prenaša slušne informacije iz cohlee in informacije o ravnotežju iz vestibularnega aparata. Poškodbe ali vnetja povzročajo naglušnost, tinitus ali vertigo.
• IX – jezično-grlni živec (n. glossopharyngeus): senzoričen (okus zadnje tretjine jezika, senzacija v žrelu), motoričen za eno mišico žrela (m. stylopharyngeus) in parasimpatičen za parotidno žlezo. Klinično pomemben pri težavah pri požiranju in izgubi gag refleksa.
• X – vagusni živec (n. vagus): močan mešan živčni kabel z motoričnimi, senzoričnimi in parasimpatičnimi vlakni; inervira mišice žrela in grla (govor, požiranje) ter parasimpatično vpliva na srce, pljuča in večino organov v prsnem in trebušnem predelu. Poškodbe lahko povzročijo hripavost, težave pri požiranju in avtonomne motnje.
• XI – dodatni živec (n. accessorius): motoričen; inervira m. sternocleidomastoideus in m. trapezius, pomemben za obračanje glave in dvig ramena. Poškodba vodi v oslabitev teh gibov.
• XII – podjezični živec (n. hypoglossus): motoričen za mišice jezika. Poškodba povzroči atrofijo jezika in odmik jezika k poškodovani strani pri iztoku.

Kaj je še koristno vedeti?

Številne bolezni in poškodbe lahko prizadenejo enega ali več lobanjskih živcev: vnetja, tumorski procesi, travma, vaskularne motnje, demielinizacijske bolezni (npr. multipla skleroza) in avtoimunske poškodbe. Pri pregledu se ocenjujejo senzorika (vid, sluh, vonj, okus), motorika (gibi oči, obrazna mimika, govor, gibanje jezika), refl eksi (npr. kornealni, gag refleks) in avtonomne funkcije (npr. srčni utrip pri vagalni stimulaciji).

Za natančno diagnostiko se pogosto uporabljajo slikovne metode (MRI, CT), elektrofiziološki testi (audiometrija, EMG) ter nevrološki klinični pregled. Poznavanje posameznih funkcij lobanjskih živcev je ključnega pomena za pravilno odkrivanje in zdravljenje nevroloških motenj.

Funkcija

Kranialni živci zagotavljajo motorično in senzorično stimulacijo predvsem na mestih v glavi in vratu. Ta senzorična stimulacija vključuje občutke, kot so temperatura, dotik, okus, vid, vonj, ravnotežje in sluh.

Vonj (I)

Čutilni živec (CN 1) pošilja informacije o vonjih iz nosu v možgane. V možganih se te informacije obdelajo in postanejo olfakcija ali naš občutek za vonj. Čutilni živec je aferentni čutilni živec, kar pomeni, da sprejema informacije iz zunanjega sveta in jih pošilja v osrednji živčni sistem.

Struktura

Čutilni živec je najkrajši lobanjski živec. Je eden od dveh lobanjskih živcev, ki ni povezan z možganskim steblom, drugi je optični živec (CN 2).

Čutilni živec ni le en živec, temveč skupina nevronov, ki skupaj opravljajo isto nalogo. Čutilni nevroni se začnejo razvejati v nosni votlini. Od tu segajo navzgor skozi streho nosne votline in se povežejo s čutilnim čebulico.

Čutilni živec je edinstven, saj je edini lobanjski živec, ki lahko ob poškodbi regenerira svoje dele.

Pot občutka

Molekule vonja, imenovane aromatične snovi, pridejo v nos in v nosno votlino. Tu jih zaznajo vonjalni nevroni. Ti nevroni so razvejani vzdolž sluznice nosne votline. Čutilni nevroni sprejmejo signal iz molekul vonja in ustvarijo električne signale, imenovane akcijski potenciali. Akcijski potenciali se premikajo po vonjalnih nevronih navzgor skozi streho nosne votline, znano tudi kot kribiformna ploščica. Po prehodu skozi kribiformno ploščo vohalni nevroni pošljejo akcijske potenciale v čutilno bučko. Od tu se signali pošljejo po čutilnem traktu v različne dele možganov. Nekateri signali se na primer pošljejo v čelni režnji možganov, kjer se prepoznajo in označijo vonji.

Poškodba te poti lahko povzroči anosmijo ali izgubo zmožnosti vonjanja.

Vizija (II)

Optični živec (CN II) prenaša vidne informacije z mrežnice v možgane.

Gibanje oči (III, IV, VI)

Okulomotorični živec (CN III) nadzoruje večino mišic, povezanih z gibanjem oči, vključno z vekami in nadzorom zenice. Trochlearni živec (CN IV) in abdukcijski živec (CN VI) sta odgovorna vsak za svoje posamezne očesne mišice.

Občutek na obrazu, gibanje čeljusti (V)

Trigeminalni živec (CN V) se imenuje "trigeminalni", ker je sestavljen iz treh delov. Vsi ti deli skupaj so odgovorni za občutke na obrazu in večje obrazne gibe, kot sta grizenje in žvečenje.

Izraz obraza (VII)

Obrazni živec (CN VII) nadzoruje mišice obrazne mimike in pomaga prenašati občutke okusa iz zadnjega dela jezika in ust.

Sluh in ravnotežje (VIII)

Vestibulokohlearni živec (CN VIII) prenaša informacije o zvoku in ravnotežju iz notranjega ušesa v možgane.

Ustni občutek, okus in slinjenje (IX)

Glosofaringealni živec (CN IX) je mešani živec, ki prenaša številne senzorične in motorične informacije.

Nadzor srca in prebave (X)

Vagusni živec (CN X) omogoča parasimpatični nadzor srca in prebavnega trakta. Je najdaljši živec avtonomnega živčnega sistema v človeškem telesu.

Dvig ramen in obračanje glave (XI)

Pomožni živec (CN XI) je kranialni živec, ki nadzoruje sternocleidomastoidne in trapezne mišice.

Gibanje jezika (XII)

Hipoglosalni živec (CN XII) sodeluje pri nadzoru gibanja jezika, ki je potrebno za govor in požiranje.

Anatomija glave s čutilnim živcem, vključno z oznakami za nosno votlino, čutilne živce, kribiformno ploščo, čutilno bulico in čutilni trakt

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je lobanjski živec?

V: V čem se priključitev lobanjskih živcev razlikuje od priključitve hrbteničnih živcev?

V: Med katerimi deli telesa lobanjski živci večinoma prenašajo informacije?

V: Koliko parov lobanjskih živcev je prisotnih pri ljudeh?

V: Kje v telesu so vsi lobanjski živci?

V: Kako so oštevilčeni lobanjski živci?

V: Ali so lobanjski živci prisotni na obeh straneh osrednjega živčnega sistema?

Išči po črki