Okrožja v Avstriji: definicija, organizacija in 94 okrožij

Vodič po 94 avstrijskih okrožjih: definicija, organizacija, vloga okrožnih uradov in statutarnih mest ter praktične informacije o dovoljenjih in upravnih storitvah.

V Avstriji je okrožje drugostopenjska upravna enota. Dežele v Avstriji so prvostopenjske enote (zvezne dežele), okrožja pa so pod njimi in predstavljajo lokalni sedež državne uprave.

Organizacija in vodstvo

Okrožni uradi (Bezirksverwaltungsbehörde) so organi, ki zastopajo upravne naloge dežele na lokalni ravni in so običajno nameščeni v sedežu vsakega okrožja. Načeloma ima okrožje na čelu okrožni načelnik (nemško Bezirkshauptmann ali Bezirkshauptfrau), ki ga imenovala deželna vlada. Statutarna mesta (statutarna urbana središča) pa izvajajo naloge okrožja znotraj svojih občinskih uprav in v praksi združujejo pristojnosti občine in okrožnega urada.

Naloge okrožij

Okrožni uradi so glavna kontaktna točka državljanov pri številnih upravnih postopkih. Tipične naloge vključujejo:

• izdajo in upravljanje osebnih dokumentov (npr. vozniška dovoljenja, potni listi);
• upravljanje z dovoljenji in registracijami (lovska dovoljenja, dovoljenja za orožje, nekatera poslovna dovoljenja);
• upravljanje z nekaterimi prijavami in vpisi, ki jih zahteva država ali dežela;
• nadzor nad javnim redom in sodelovanje v sistemu civilne zaščite oziroma upravljanju pri naravnih nesrečah;
• izvajanje državnih nalog na terenu, življenjsko pomembnih za prebivalce okrožja.

V praksi so okrožni uradi zato pogosto prva točka stika za vpogled v postopke javne uprave, za izdajanje dokumentov in za svetovanje glede različnih dovoljenj.

Statutarna mesta in razlike

Od leta 2017 obstaja v Avstriji 94 okrožij. Od tega je 79 okrožij, ki jih vodijo okrožni uradi, 15 pa so statutarna mesta. Statutarna mesta se v vsakdanji rabi, zunaj uradnih vladnih publikacij in pravne literature, pogosto ne imenujejo »okrožja«, saj gre za občine z razširjenimi pooblastili — izvajajo tudi naloge, ki jih v drugih regijah opravljajo okrožni uradi.

Velikost in upravna razdelitev

Okrožje, ki ga vodi okrožna uprava, običajno zajema od deset do trideset občin, vendar se velikost razlikuje glede na gostoto prebivalstva in geografske posebnosti. Pravna podlaga in konkretna razporeditev nalog sta določeni z avstrijsko ustavo in deželnimi zakoni, zato se organizacija lahko nekoliko razlikuje med posameznimi deželami.

Kako stopiti v stik

Za konkretne upravne zadeve se obrnite na okrožni urad v vašem kraju ali na urad statutarnega mesta, če živite v enem izmed njih. Okrožni uradi nudijo informacije o potrebnih dokumentih, postopkih in delovnih časih ter pogosto omogočajo tudi elektronsko naročanje ali spletne obrazce za nekatere storitve.

Če potrebujete pomoč pri iskanju pravilnega okrožnega urada ali informacije o tem, katere naloge opravlja posamezen urad, vam bo najbližja občinska uprava ali urad statutarnega mesta običajno znala svetovati oziroma posredovati nadaljnje informacije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je okrožje v Avstriji?

V: Kaj je prvostopenjski oddelek v Avstriji?

V: Katere so glavne naloge okrožnih uradov v Avstriji?

V: Koliko okrožnih uradov je od leta 2017 v Avstriji?

V: Kakšna je razlika med okrožji, ki jih vodijo okrožni odbori, in statutarnimi mesti v Avstriji?

V: Koliko občin v Avstriji običajno pokriva okrožje, ki ga vodi okrožna komisija?

V: Kakšna je vloga okrožnih uradov v Avstriji z vidika javnih storitev?

Išči po črki