Doom Eternal je nadaljevanje videoigre Doom (2016), ki jo je razvilo podjetje id Software in izdal založnik Bethesda Softworks. Igra je izšla 20. marca 2020 za računalnikih PC (prek Steam in Bethesda.net), Xbox One, PlayStation 4 in Google Stadia; različico za Nintendo Switch je izdala pozneje (decembra 2020). Igra nadaljuje tempo in estetiko sodobnih Doo-mov, a hkrati uvaja obsežne spremembe v mehanikah bojevanja in premikanja.

Gameplay

Osrednji poudarek igre ostaja hitra, agresivna prvoosebna strelska akcija, vendar je id Software razširil arzenal in mehanike, da bi spodbudil še bolj dinamično “push-forward” igranje. Orožje in pošasti so bila preoblikovana – orožja so dobila nove nastavke (mods) in vsako orožje drugače vpliva na način boja v primerjavi z Doom (2016). Igra uvaja več gibljivostnih sposobnosti, med drugim:

  • dvojni skok in kratki dash (sprintni zamik),
  • plezanje po stenah in premikanje po opičjih gredah,
  • guganje z vlečnih kljuk (swinging) ter meat hook nastavka na Super Shotgunu za hitro približevanje sovražnikom,
  • plamenomet kot mod ali ločeno orožje za sežiganje nasprotnikov in pridobivanje točk oklepa.

Več virov (zdravje, oklep, strelivo) je zdaj moč pridobiti z izvajanjem posebnih dejanj: plamenomet omogoča pridobivanje oklepa preko sežiganja sovražnikov, glory kills (bližnji smrtni udarci) obnavljajo zdravje, medtem pa je za strelivo pogosto treba uporabiti chainsaw ali uporabiti določene sposobnosti. Igra spodbuja taktično ciljanje – nekateri sovražniki imajo ranljive dele telesa, ki jih lahko poškodovanje onemogoči njihove napade in olajša njihov pokončni odstranjevanje.

Zgodba in lokacije

Dogajanje nadaljuje zgodbo iz Doom (2016), v kateri demoni in sile Pekla napadajo Zemljo in druge svetove. Po navedbah id Software so želeli zgodbo razširiti bolj od prejšnjih izdaj Dooma. Igralec kot Doom Slayer potuje na več različnih lokacij, vključno z Zemljo, Marsom, Phobosom (ena od Marsovih lun), Sentinel Prime, Argent d'Nur, Nekravol in celo različico nebes v igri, Urdak. Nekateri svetovi so že prevzeti ali se počasi preobražajo pod dimenzijo Pekla, kar dodatno poglobi apokaliptično atmosfero.

Nasprotniki in težavnost

Nasprotniki so bili prenovljeni tako vizualno kot funkcionalno – uveljavili so se tudi novi tipi sovražnikov z edinstvenimi sposobnostmi in napadi, zaradi česar se boji ter strategije med spopadi razlikujejo od predhodnic. Igra je načrtovana, da je težja kot mnoge prejšnje izdaje; streliva je relativno manj, sovražniki pa so agresivnejši in pogosto zahtevajo hitro kombinacijo streljanja, melee akcij in uporabe posebnih orodij (chainsaw, plamenomet, mods).

Večigralstvo

Doom Eternal ponuja večigralske elemente, vendar so oblikovani drugače kot klasični co-op. Poleg nepričakovane implementacije, ki omogoča, da se drugi igralci vdrejo v kampanje kot demoni (Invasion Mode), id Software ponuja ločen večigralski način imenovan Battlemode, ki je asimetričen in temelji na dvobojih dveh igralcev kot demona proti enemu igralcu kot Doom Slayerju (2v1). Invasion Mode je zasnovan kot opcija — igralci lahko omogočijo ali onemogočijo vdiranje v svoje kampanje.

Razvoj, dodatne vsebine in prejemi

Pri razvoju je id Software poudaril željo po večji raznolikosti zgodbe in bolj kompleksnem bojevanju. Soundtrack, pri katerem je sodeloval med drugim Mick Gordon (in kasneje tudi drugi skladatelji), je bil deležen pohval, prav tako pa so kritiki pogosto izpostavili hitrost, zasnovo nivojev, grafiko in igranost kot močne točke igre. Nekateri so opozarjali na višjo zahtevnost in občasno zapletenost zgodbe. Igra je dobila tudi razširitve (DLC) — med pomembnejšimi so bili paket(i) The Ancient Gods (razdeljena vsebina, izdani oktobra 2020 in marca 2021) –, ki so nadgradili zgodbo in ponudili nove misije ter izzive.

Na splošno je Doom Eternal dosegel komercialni in kritični uspeh ter utrdil serijo kot eno izmed vodilnih v žanru hitrih, akcijskih FPS iger.