Alfons Maria Mucha
Alfons Mucha (24. julij 1860 - 14. julij 1939) je bil češki secesijski slikar in dekorativni umetnik, najbolj znan po svojem izrazitem slogu in podobah žensk. Ustvaril je številne slike, ilustracije, oglase in dizajne.
Leta 1887 se je preselil v Pariz, nadaljeval študij in se ukvarjal z izdelavo revijalnih in oglaševalskih ilustracij.
Okoli božiča leta 1894 je Mucha po naključju prišel v tiskarno, kjer so nenadoma in nepričakovano potrebovali nov reklamni plakat za igro s Sarah Bernhardt, najslavnejšo igralko v Parizu. Mucha se je javil, da bo v dveh tednih izdelal litografiran plakat, in 1. januarja 1895 se je na mestnih ulicah pojavil oglas za igro Gismonda Victoriena Sardouja. Plakat je bil čez noč senzacija in je Parižanom naznanil nov umetniški slog in njegovega ustvarjalca. Bernhardtova je bila z uspehom tega prvega plakata tako zadovoljna, da je z Mucho sklenila šestletno pogodbo.
Mucha je ustvaril množico slik, plakatov, oglasov in knjižnih ilustracij ter oblikoval nakit, preproge, tapete in gledališke kulise v slogu, ki se je sprva imenoval slog Mucha, pozneje pa je postal znan kot secesija (v francoščini "nova umetnost"). Muchova dela so pogosto prikazovala lepe, močne mlade ženske v plapolajočih oblačilih nejasnega neoklasicističnega videza, pogosto obdane z bujnim cvetjem, ki je včasih tvorilo aureole za ženskimi glavami. V nasprotju s sodobnimi ustvarjalci plakatov je uporabljal svetle pastelne barve.
Razstava v Parizu leta 1900 je razširila "Muchov slog" v tujino, o čemer je Mucha dejal: "Mislim, da je [Exposition Universelle] prispevala k temu, da so estetske vrednote postale del umetnosti in obrti." Okrasil je paviljon Bosne in Hercegovine ter sodeloval pri avstrijskem paviljonu.
Muchov secesijski slog so pogosto posnemali. Vendar se je Mucha od secesijskega sloga poskušal distancirati. Vedno je vztrajal, da njegove slike izhajajo izključno iz njegove notranjosti in češke umetnosti. Trdil je, da umetnost obstaja samo zato, da posreduje duhovno sporočilo, in nič več. Razočaran je bil nad slavo, ki si jo je pridobil s komercialno umetnostjo, medtem ko se je najbolj želel osredotočiti na bolj vzvišene projekte, ki bi oplemenitili umetnost in njegov rojstni kraj.
Plakat Maude Adams v vlogi Johance iz Arka, 1909
F. Champenois Imprimeur-Éditeur, litografija, 1897.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Alfons Mucha?
O: Alfons Mucha je bil češki secesijski slikar in dekorativni umetnik, najbolj znan po svojem izrazitem slogu in podobah žensk.
V: Kam se je preselil leta 1887?
O: Leta 1887 se je Mucha preselil v Pariz, kjer je nadaljeval študij in se ukvarjal z izdelavo revijalnih in oglaševalskih ilustracij.
V: Kateri je znameniti plakat, zaradi katerega je čez noč postal senzacija?
O: Slavni plakat, zaradi katerega je čez noč postal senzacija, je bil oglas za igro Gismonda Victoriena Sardouja, ki se je 1. januarja 1895 pojavil na pariških ulicah.
V: Katera vrsta umetnosti je povezana z Muchovimi deli?
O: Muchova dela so povezana s secesijo, slogom, za katerega so značilna plapolajoča oblačila nejasno neoklasicističnega videza, pogosto obdana z bujnim cvetjem, ki je včasih tvorilo aureole za ženskimi glavami. Uporabljal je svetle pastelne barve, ki so bile v nasprotju s sodobnimi izdelovalci plakatov.
V: Kako je pariška razstava leta 1900 prispevala k širjenju Muchovega sloga v tujini?
O: Razstava v Parizu leta 1900 je z dekoracijo paviljona Bosne in Hercegovine ter sodelovanjem v avstrijskem paviljonu razširila "Muchov slog" v tujino.
V: Kako je Alphonse Mucha gledal na ljudi, ki so posnemali njegov secesijski slog?
O: Alphonse Mucha se je poskušal distancirati od ljudi, ki so posnemali njegov secesijski slog, in vztrajal, da njegove slike izhajajo izključno iz notranjosti in češke umetnosti. Trdil je, da umetnost obstaja le zato, da posreduje duhovno sporočilo, ne pa zaradi slave ali komercialnih koristi.
V: Kateri so bili nekateri od vzvišenih projektov Alfonsa Muhe, ki se jim je želel posvetiti?
O: Alfons Muchas se je želel osredotočiti na visoke projekte, ki so vključevali izdelavo slik, plakatov, oglasov, knjižnih ilustracij, oblikovanje nakita, preprog, tapet in gledaliških scenografij - vse z namenom oplemenititi umetnost in svoj rojstni kraj.
