Secesija (znana tudi kot Art Nouveau, jugendstil, modern style, stile liberty, secession ipd.) je mednarodno umetniško gibanje in slog, ki temelji na organskih oblikah, uporabi rastlinskih motivov in tekočih, pogosto asimetričnih krivuljah. Pojavil se je v umetnosti, grafičnem oblikovanju, arhitekturi in uporabni umetnosti — v dekoraciji, nakitu, keramiki in steklu. p7 Največjo priljubljenost je dosegel ob koncu 19. stoletja (približno 1890–1905) in se je razvil do začetka prve svetovne vojne, čeprav so njegovi učinki vidni tudi po tem obdobju.

Zgodovina in izvor

Secesija je nastala kot reakcia na konservativno akademsko umetnost 19. stoletja in njeno ločevanje visokih in uporabnih umetnosti. Njeno vodilo je bil ideal Gesamtkunstwerk — celostno umetniško delo, kjer naj bi umetniki oblikovali vse od arhitekture do pohištva, z namenom, da bi umetnost postala sestavni del vsakdanjega življenja. Gibanje je bilo hkrati estetski premik k naravnim oblikam in tehnološka prilagoditev novim materialom ter industrijskim postopkom.

Na gibanje je močno vplival češki umetnik Alfons Mucha. Mucha je izdelal litografiran plakat kot oglas za igro Gismonda Victoriena Sardouja, v kateri je igrala Sarah Bernhardt. Plakat se je 1. januarja 1895 pojavil na pariških ulicah. Čez noč je bil senzacija, ki je Parižanom naznanila nov umetniški slog in njegovega ustvarjalca. Sprva se je imenoval slog Mucha, kmalu pa je postal znan kot art nouveau.

Značilnosti secesije

  • Motivi: cvetlični in rastlinski vzorci, stilizirane vitice, listi, trte, pa tudi ženske figure v dolge, elegantne linije.
  • Oblike: tekoče, ukrivljene linije (pogosto imenovane "whiplash curve"), asimetrija in dinamika v kompoziciji.
  • Filozofija: povezava umetnosti in življenja — oblikovanje uporabnih predmetov z estetsko vrednostjo.
  • Tehnični pristopi: poudarek na rokodelstvu in kakovostni obdelavi, hkrati pa uporaba novih materialov (kovane železo, steklo, ploščice, emajl) in industrijskih postopkov.
  • Celovitost: arhitektura, notranja oprema, pohištvo, osvetlitev, tekstil in predmeti so pogosto oblikovani kot enotna celota.

Regionalne različice in ključni ustvarjalci

Secesija se je razširila po Evropi in po svetu; vsaka regija je slog interpretirala po svoje. Petnajstletno življenje secesije je bilo najbolj občutno v Evropi - od Glasgowa do Moskve in Madrida, vendar je bil njen vpliv svetovni. V Franciji so vhodi pariške podzemne železnice Hectorja Guimarda oblikovali pariško pokrajino, Emile Gallé pa je bil vodilna osebnost v miselni šoli v Nancyju. Victor Horta je odločilno vplival na arhitekturo v Belgiji. str. 37

Revije, kot je Jugend, so pripomogle k širjenju sloga v Nemčiji, zlasti v grafičnem oblikovanju, dunajskisecesionisti pa so močno vplivali na umetnost in arhitekturo v Avstro-Ogrski. Secesija je bila tudi gibanje izrazitih posameznikov, kot so:

  • Gustav Klimt — v okviru Dunajske secesije s poudarkom na ornamentiki in simboliki;
  • Charles Rennie Mackintosh — vodilna osebnost glasgowske šole, s prepoznavnimi poenostavljenimi linijami;
  • Alphonse Mucha — poster-art in dekorativna grafika;
  • René Lalique — inovator pri nakitu in steklu;
  • Antoni Gaudí — katalonski modernizem z organsko arhitekturo v Barceloni;
  • Louis Comfort Tiffany — vodilni pri barvnih vitražih in dekorativnem steklu v ZDA;
  • Emile Gallé — mojster stekla in vodja Nancy šole;
  • Victor Horta — pionir svobodno oblikovane železne in steklene arhitekture v Bruslju;
  • Hector Guimard — prepoznavni vhodni paviljoni pariškega metroja.

Tehnike in materiali

Secesija je izkoristila tehnološke novosti in tradicionalne rokodelske veščine. Pogosto so se uporabljali:

  • kovano železo in litina za estruturalne in dekorativne elemente;
  • steklo (vitraži, obarvano steklo, pâte de verre), porcelan in keramika;
  • emaile, polirane kovine in nove tehnike v nakitu;
  • mozaiki, glazirane ploščice in naravni materiali, kot so les in usnje, za notranje opreme.

Vpliv in dediščina

Čeprav je secesija z razmahom modernističnih slogov 20. stoletja izgubila modni sij, danes velja za pomemben most med neoklasicizmom in modernizmom. Njena dediščina se odraža v arhitekturnih pojavih, zbirkah muzejskih predmetov in vplivu na oblikovanje prostorov ter masovne estetike 20. stoletja (vključno z razvojem Art Deco kot kasnejše reakcije).

Secesijski spomeniki so zdaj na Unescovem seznamu svetovne dediščine priznani kot pomemben prispevek h kulturni dediščini. Zgodovinsko središče Rige v Latviji z "najlepšo zbirko secesijskih stavb v Evropi" je bilo na seznam vpisano leta 1997, deloma zaradi "kakovosti in količine secesijske arhitekture in arhitekture jugendstila". Štiri bruseljske meščanske hiše Victorja Horte so bile na seznam uvrščene leta 2000 kot "dela človeškega ustvarjalnega genija", ki so "izjemni primeri secesijske arhitekture, ki sijajno ponazarjajo prehod iz 19. v 20. stoletje v umetnosti, miselnosti in družbi".

Zaključek

Secesija je bila gibanje, ki je z združitvijo umetnosti in obrti, z osredotočenostjo na naravne oblike in celovito oblikovanje prostora, močno vplivalo na podobo mest in predmetov svoje dobe. Danes jo prepoznamo po izrazitih linijah, bogati ornamentiki in inovativni rabi materialov; njeni primeri so cenjeni tako kot arhitekturni spomeniki kot zbirateljski predmeti v muzejih in zasebnih zbirkah.