Victor Horta
Victor, baron Horta (6. januar 1861 - 8. september 1947) je bil belgijski arhitekt in oblikovalec. John Julius Norwich je dejal, da je bil "nedvomno ključni evropski secesijski arhitekt". Horta je eno najpomembnejših imen v secesijski arhitekturi. Nekateri pravijo, da je bil njegov Hôtel Tassel v Bruslju prvi primer uporabe tega sloga v arhitekturi.
Leta 1932 je belgijski kralj Albert I. Horti podelil naziv barona za zasluge na področju arhitekture. Štiri stavbe, ki jih je zasnoval, so uvrščene na Unescov seznam svetovne dediščine.
Življenje in kariera
Horta se je že od otroštva zelo zanimal za glasbo. Leta 1873 je začel študirati glasbeno teorijo na konservatoriju v Gentu. Zaradi slabega vedenja so ga odstranili. Namesto tega se je vpisal na oddelek za arhitekturo na Kraljevi akademiji za likovno umetnost v Gentu. Leta 1878 je Horta odšel v Pariz. Delo je našel pri arhitektu in oblikovalcu Julesu Debuyssonu na Montmartru. Tam so ga navdihnili impresionisti in pointilisti, pa tudi možnosti za delo z železom in steklom.
Ko je leta 1880 umrl njegov oče, se je Horta vrnil v Belgijo in se preselil v Bruselj. Poročil se je s svojo prvo ženo. Študiral je arhitekturo na Kraljevi akademiji lepih umetnosti (Académie Royale des Beaux-Arts). V Bruslju je Horta sklenil prijateljstvo s Paulom Hankarjem. Postal je asistent njegovega profesorja Alfonsa Balata, arhitekta belgijskega kralja Leopolda II. Skupaj sta zasnovala kraljeve rastlinjake v Laeknu, ki so bili Hortovo prvo delo, pri katerem je uporabil steklo in železo.
Leta 1884 je Horta prejel prvo nagrado Godecharle, ki je bila podeljena za arhitekturo.
Do leta 1885 je Horta delal samostojno. Po naročilu je zasnoval tri hiše. Istega leta se je pridružil tudi osrednjemu združenju belgijske arhitekture. V naslednjih nekaj letih je sodeloval na številnih natečajih za javna dela. Sodeloval je s kiparji (zlasti s prijateljem Godefroidom Devressejem) pri oblikovanju kipov in celo grobnic. Prejel je več nagrad. Menil je, da so oblike, ki jih je ustvarjal, zelo praktične in ne umetniške.
V tem obdobju se je Horta pridružil prostozidarjem. To mu je leta 1893, ko se je vrnil k projektiranju hiš in trgovin, prineslo številne stranke.
Horta je bil leta 1892 imenovan za vodjo grafičnega oblikovanja za arhitekturo na Université Libre de Bruxelles. Leta 1893 je postal profesor arhitekture. Tam je delal do leta 1911.
Dediščina
Številne stavbe v mestu Horta so bile uničene. Nekaj Hortinih stavb pa še vedno stoji v Bruslju. Najznamenitejši so Magasins Waucquez, nekdanja veleblagovnica, zdaj Bruseljski muzej stripov, in štiri njegove zasebne hiše (hôtels), ki so uvrščene na Unescov seznam svetovne dediščine:
- Hôtel Tassel, zasnovan in zgrajen za profesorja Émila Tassla v letih 1892-1893.
- Hôtel Solvay, zasnovan in zgrajen med letoma 1895 in 1900.
- Hôtel van Eetvelde, zasnovan in zgrajen med letoma 1895 in 1898.
- Maison and Atelier Horta, zasnovan leta 1898, zdaj muzej Horta, posvečen njegovemu delu.
