Šifriranje sporočil
Šifriranje omogoča skrivanje informacij, tako da jih ni mogoče prebrati brez posebnega znanja (na primer gesla). To se izvede s tajno kodo ali šifro. Za skrite informacije se reče, da so šifrirane.
Dešifriranje je način spreminjanja šifriranih informacij nazaj v navadno besedilo. To je dešifrirana oblika. Študij šifriranja se imenuje kriptografija. Kriptoanalizo lahko opravimo ročno, če je šifra preprosta. Za zapletene šifre je potreben računalnik, ki poišče možne ključe. Dešifriranje je področje računalništva in matematike, ki preučuje, kako težko je razbiti šifro.
Primeri
Enostavna vrsta šifriranja besed je ROT13. Pri šifriranju ROT13 se črke abecede med seboj zamenjujejo po preprostem vzorcu. Na primer, A se spremeni v N, B v O, C v P in tako naprej. Vsaka črka se "obrne" za 13 presledkov. S šifro ROT13 postanejo besede Simple English Wikipedia Fvzcyr Ratyvfu Jvxvcrqvn. Šifro ROT13 je zelo enostavno dešifrirati. Ker je v angleški abecedi 26 črk, bomo dobili prvotno črko, če črko dvakrat obrnemo, vsakič za 13 črk. Če torej šifro ROT13 uporabimo drugič, dobimo nazaj izvirno besedilo. Julij Cezar je pri komuniciranju s svojo vojsko včasih uporabljal tako imenovano Cezarjevo šifro, ki jo poznamo danes. Ta šifra deluje s premikanjem položaja črk: vsaka črka se obrne za tri položaje.
Večina vrst šifriranja je bolj zapletena, zato bo kriptoanaliza težja. Nekatera šifriranja so narejena samo za besedilo. Druge so narejene za binarne računalniške datoteke, kot so slike in glasba. Danes veliko ljudi uporablja asimetrični sistem šifriranja, imenovan RSA. S sistemom RSA je mogoče šifrirati katero koli računalniško datoteko. AES je običajen simetrični algoritem.
Enkratni vložek
Večino vrst šifriranja je teoretično mogoče razvozlati: sovražnik lahko dešifrira sporočilo, ne da bi poznal geslo, če ima spretne matematike, zmogljive računalnike in veliko časa. Enkratna podloga je posebna, saj je ob pravilni uporabi ni mogoče razbiti. Upoštevati je treba tri pravila:
- Skrivni ključ (geslo) mora biti enako dolg kot skrivno sporočilo: če ima sporočilo 20 črk, mora imeti tudi ključ vsaj 20 črk.
- Tajni ključ mora biti naključen (npr. KQBWLDA...)
- Tajni ključ se lahko uporabi samo enkrat. Če želite poslati več kot eno sporočilo, je treba za vsako sporočilo uporabiti drug ključ.
Če so ta tri pravila upoštevana, je nemogoče prebrati tajno sporočilo, ne da bi poznali tajni ključ. Zato so med hladno vojno veleposlaništva in velike vojaške enote za tajno komunikacijo s svojimi vladami pogosto uporabljale enkratne blazinice. Imeli so majhne knjižice ("blazinice"), napolnjene z naključnimi črkami ali naključnimi številkami. Vsako stran iz blazinice je bilo mogoče uporabiti samo enkrat: zato se imenuje "enkratna blazinica".
Šifriranje na internetu
Šifriranje se pogosto uporablja v internetu, saj ga številna spletna mesta uporabljajo za zaščito zasebnih podatkov. V internetu se uporablja več šifrirnih protokolov, kot so SSL (Secure Sockets Layer), IPsec in SSH. Uporabljajo šifrirni sistem RSA in druge. Protokol za zaščiteno brskanje po spletu se imenuje HTTPS. Pri šifriranju URL se večinoma uporablja algoritem MD5. Na spletnem trgu se glede na potrebe uporabljajo različni algoritmi.
Sorodne strani
- FreeOTFE - Šifriranje diska
- Pretty Good Privacy (PGP) - šifriranje e-pošte
- PuTTY - šifriranje SSH
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je šifriranje?
O: Šifriranje je postopek skrivanja informacij tako, da jih ni mogoče prebrati brez posebnega znanja, na primer gesla, z uporabo tajne kode ali šifre.
V: Kaj pomeni dešifriranje?
O: Dešifriranje je postopek spreminjanja šifriranih informacij nazaj v odprto besedilo, ki je dešifrirana oblika.
V: Kaj je kriptografija?
O: Kriptografija je študija o šifriranju in o tem, kako zagotoviti varnost informacij.
V: Ali lahko šifre analiziramo ročno?
O: Enostavne šifre je mogoče analizirati ročno, kar je postopek, znan kot kriptoanaliza.
V: Katera vrsta šifer zahteva računalnik za razbijanje?
O: Za kompleksne šifre je potreben računalnik, ki išče možne ključe.
V: Kako se imenuje področje računalništva, ki preučuje dešifriranje?
O: Dešifriranje je področje računalništva in matematike, ki preučuje, kako težko je razbiti šifro.
V: Kakšen je namen šifriranja?
O: Namen šifriranja je zaščititi občutljive informacije tako, da jih ni mogoče prebrati brez posebnega znanja ali gesla.
