Epikurejstvo
Epikurejstvo je filozofija, ki temelji na Epikurjevih naukih. Začel se je okoli leta 307 pred našim štetjem. Epikur je bil materialist, ki je verjel, da obstajajo atomi. Učenje o atomih je prvi začel Demokrit. Epikur je bil materialist in je odločno napadal vraževerje.
Po Epikurjevem mnenju so bogovi pasivni: Ne posegajo v svet. Po Aristippu je Epikur menil, da je največje dobro imeti določene užitke in doseči stanje duha, v katerem ni strahu in bolečine. Epikurejstvo je oblika hedonizma, saj trdi, da je užitek edino dobro, ki obstaja. Epikurejstvo pravi, da je odsotnost bolečine največji užitek; zagovarja tudi preprosto življenje. Zaradi teh idej se dovolj razlikuje od "hedonizma", kot je običajno opredeljen.
Epikurejci so menili, da je največji užitek (mir in osvoboditev strahu) mogoče doseči z znanjem, prijateljstvom ter krepostnim in zmernim življenjem. Epikur je ugodno govoril o uživanju preprostih užitkov; s tem je mislil tudi na vzdržnost od telesnih želja, kot so spolnost in apetiti, kar je skorajda podobno askezi.
Trdil je, da pri prehranjevanju ne smemo jesti preobilno, saj lahko to pozneje povzroči nezadovoljstvo, na primer žalostno spoznanje, da si v prihodnosti ne bomo mogli privoščiti takšnih dobrot. Podobno bi lahko tudi pri seksu prišlo do povečanega poželenja in nezadovoljstva s spolnim partnerjem. Epikur ni oblikoval širokega sistema družbene morale, ki bi se ohranil.
Epikurejstvo je bilo sprva izziv platonizmu, pozneje pa je postalo glavni nasprotnik stoicizma. Epikur in njegovi privrženci so se izogibali politiki. V poznem helenističnem obdobju in v rimski dobi so cvetela številna epikurejska društva (na primer v Antiohiji, Aleksandriji, Rodosu in Ercolanu).
Pesnik Lukrecij je bil njen najbolj znan rimski zagovornik. Do konca rimskega cesarstva je epikurejstvo zaradi krščanskih napadov in zatiranja skorajda zamrlo, vendar ga je v 17. stoletju obudil atomist Pierre Gassendi, ki ga je prilagodil krščanski doktrini.
Ohranilo se je nekaj Epikurjevih spisov. Nekateri raziskovalci menijo, da Lukrecij v epski pesnitvi O naravi stvari v enem delu predstavlja ključne argumente in teorije epikurejstva. Številni papirusni zvitki, odkriti v vili papirov v Herkulaneumu, so epikurejska besedila. Vsaj nekateri naj bi pripadali epikurejcu Filodemu.
Epikur
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Epikur?
O: Epikur je bil materialistični filozof, ki je živel okoli leta 307 pred našim štetjem in je učil o atomih, kar je prvi začel Demokrit. Prav tako je odločno napadal vraževerje in verjel, da je največje dobro imeti določene užitke in doseči stanje duha, v katerem ni strahu ali bolečine.
V: Kaj je epikurejstvo?
O: Epikurejstvo je filozofija, ki temelji na Epikurjevem nauku. Je oblika hedonizma, ki razglaša užitek za edino dobro, zagovarja odsotnost bolečine kot največji užitek in preprosto življenje.
V: Kako je Epikur gledal na telesne želje?
O: Po Epikurjevem mnenju bi se morali vzdržati telesnih želja, kot so spolnost in apetiti, skoraj kot pri askezi. Trdil je, da pri prehranjevanju ne smemo jesti preobilno, da bi se izognili poznejšemu nezadovoljstvu. Podobno bi lahko spolnost povzročila povečano poželenje in nezadovoljstvo s spolnim partnerjem.
V: Kateri so bili glavni nasprotniki epikurejstva?
O: Glavna nasprotnika epikurejstva sta bila platonizem in stoicizem.
V: Ali je Epikur izrazil kakšno družbeno moralo?
O: Ne, ni izoblikoval širokega sistema družbene morale, ki bi se ohranil do danes.
V: Kje lahko danes najdemo Epikurjeve spise?
O: Nekateri Epikurjevi spisi so se ohranili do danes; poleg tega naj bi številne papirusne zvitke, ki so jih odkrili v vili dei Papiri v Herkulaneumu, napisal Epikur ali njegov privrženec Filodem. Tudi Lukrecijeva pesem O naravi stvari predstavlja ključne argumente in teorije njegovega nauka.
