Kraljestvo vzhodnih Sasov (staroangleško Ēast Seaxna Rīce) se je imenovalo tudi Kraljestvo Essex. Bilo je eno od sedmih kraljestev anglosaške heptarhije. Essex je bil ustanovljen v 6. stoletju. Kraljestvo Essex je obsegalo območje sodobnih angleških grofij Essex, Hertfordshire, Middlesex in (za kratek čas) Kent. Esseški kralji so se pogosto znašli pod nadzorom drugih anglosaških vladarjev. Ozemlje vzhodnih Sasov je vključevalo dve rimski provincialni prestolnici Colchester in nekaj časa tudi London. Vzhodni Sasi so bili v Plemenski skrivalnici našteti s 7000 kožami.

Zgodovina

Kraljestvo Essex se je oblikovalo v številnih fazah po propadu rimske uprave v Britaniji. Naseljevanje germanskih plemen, ki jih danes imenujemo Sasi, je privedlo do nastanka več manjših kraljestev; Essex je postal eden od pomembnejših političnih entitet v jugovzhodni Angliji. V 7. stoletju so under vplivom bližnjih kraljestev prišli tudi kristjani: znano je, da je eden prvih javno krščenih esseških kraljev sprejel vero v začetku 7. stoletja pod vplivom misijonarjev iz Kenta.

V 7. in 8. stoletju je Essex pogosto izmenjeval samostojnost z obdobjem odvisnosti: močnejša sosednja kraljestva, zlasti Mercija in kasneje Wessex, so mu pogosto vsiljevala svojo oblast ali vpliv. V 9. stoletju je območje doživelo tudi vikingške napade; del ozemlja je bil vpisan v Danelaw. Do 10. stoletja je politična identiteta Essexa postopoma izginila v širšem procesu tvorjenja enotne anglosaške monarhije, ki jo je utrdila hiša Wessex.

Ozemlje in družba

Meje Essexa so bile spremenljive; temeljile so na prednordijskih naselitvah, rimskih mestih in naravnih mejah, kot so rekah in močvirja. Kraljestvo je vključevalo pomembna rimska mesta, zlasti Colchester (Camulodunum), ki je bil stari rimski center in je ohranil administrativni pomen tudi v anglosaških časih. Občasno je Essex upravljal tudi z deli Londona, kar je prispevalo k njegovi gospodarski in strateški vrednosti.

Gospodarstvo je temeljilo na poljedelstvu, živinoreji, ribištvu in trgovini po reki Temzi ter v obalnih zalivih. Rimskih cest in naselbin so využivali kot prometne poti; arheološki najdbe — grobišča, kovanci in ostanki naselij — kažejo na kontinuirano uporabo teh območij od rimskih časov naprej. V Plemenski skrivalnici je Essex naveden z oceno 7000 kožami (»hides«), kar predstavlja ocenjeno velikost zemljišč ali davčno obremenitev kraljestva.

Vladarji

Vladavina v Essexu je pogosto potekala v obliki individualne ali skupne vladavine, pri čemer so bili nekateri kralji podrejeni močnejšim sosedom. Med najbolj znanimi ali zgodovinsko pomembnimi vladarji so:

  • Sledd — pogosto navajan kot zgodnji vladar, povezan z ustanovitvenimi obdobji kraljestva v 6. stoletju.
  • Sæberht (Saetbert) — eden od prvih znanih esseških kraljev, povezan s prihodom krščanstva v začetku 7. stoletja.
  • Sighere in Sæbbi — v 7. stoletju sta bila so-vladarja; njuna vladavina ponazarja verske in politične napetosti tega obdobja (povračanje med paganizmom in krščanstvom ter vpliv sosednjih kraljestev).

Kasnejši razvoj je vključil obdobja podrejanja Merciji in Wessexu ter vpliv vikingov, po katerih je ozemlje postopoma postalo del širšega anglosaškega kraljestva. Kljub temu je dediščina Essexa ohranjena v krajnih imenih, arheoloških ostankih in dokumentih, ki pričajo o njegovi vlogi v zgodnji srednjeveški Angliji.