Evgenij Onegin: ruska opera Petra Iljiča Čajkovskega (1878–1879)
Evgenij Onegin — veličastna ruska opera Petra Iljiča Čajkovskega (1878–1879) po Puškinovi predlogi; čustvena drama, ki zaznamuje rusko glasbeno dediščino.
Evgenij Onjegin (rusko Евгений Онегин) je opera Petra Iljiča Čajkovskega. Običajno velja za njegovo največjo opero in eno najboljših ruskih oper. Čajkovski jo je dokončal leta 1878, prvič pa je bila izvedena leta 1879 v Moskvi. Opera je napisana v treh dejanjih in temelji na znanem romanu v verzih.
Zgodba in izvor
Zgodbo o Evgenu Onjeginu je napisal Aleksander Puškin — njegovo istoimensko delo v verzih je eno najpomembnejših v ruskem literarnem kanonu. Besedilo opernega libreta temelji neposredno na Puškinovem delu: Čajkovski je iz izvirnega besedila izbral in priredil posamezne prizore ter jih preoblikoval v odrske tableaus. Zaradi tega je struktura opere fragmentarna in časovno preskakujoča; med prizori se pogosto domneva, da so se zgodili daljnji dogodki, ki jih občinstvo razume iz konteksta.
Kratek povzetek
Glavni junaki so kultiviran, nekoliko zdelan mladenič Evgenij Onjegin, naivni pesnik Lenski, preprosta deklica Olga, večna sanjačica Tatjana in bogati Grof Gremin. Po kratkem znanstvu v mestu Onegin zapusti podeželsko življenje, obišče svojo sorodstvo in se udeleži slavja, kjer spozna sestre Tatjano in Olgo. Tatjana se v enem izmed najznamenitejših prizorov opere — tako imenovani "pisemski sceni" — iskreno razkrinka svoja občutja in napiše pismo Onjeginu. Onjegin njene ljubezni ne sprejme, kmalu pa iz naveličanosti in družbenega duha izzove Lenskega na dvoboj, v katerem nenamerno ubije svojega prijatelja. Leta kasneje Onegin sreča Tatjano v visokem družbenem krogu v Sankt Peterburgu — zdaj je poročena z Greminom in spoštovana dama. Onjegin spozna, da jo ljubi, a Tatjana, čeprav ganjena, ostane zvesta svojemu zakonskemu in moralnemu stališču.
Glavne vloge in glasbene poudarke
- Evgenij Onjegin — bariton
- Tatjana Larina — sopran (znana po "pisemski sceni", osrednjem čustvenem vrhuncu)
- Lenski — tenor (priljubljena arija pred dvobojem)
- Olga — sopran/mezzo
- Grof Gremin — bas (ima čustveno močno arijo v zadnjem dejanju)
Med najbolj prepoznavnimi glasbenimi odseki so Tatjanina "pisemska scena", Lenskijeva arija in Greminova aria ter različne plesne vložke (valček, poloneza), ki bogatijo orkestračno teksturo. Čajkovskijev slog v tej operi združuje liričnost, bogato orkestracijo in izjemno čustveno globino; pogosto se v njem prepozna tudi subtilen epigramatičen humor.
Pomembnost in izvedbe
Opera je hitro postala del standardnega repertoarja ruske in svetovne operne literature. Njena dramatična preprostost, psihološka natančnost lika in nezgrešljiva glasbena poezija so razlog, da jo pogosto uprizarjajo tako v velike produkcije kot v intimnejše scenske postavitve. Zaradi priredbe Puškinovega vrhunskega besedila ostaja tudi priljubljena med dramatiki in režiserji, ki iščejo različne interpretacijske pristope.
Teme
Evgenij Onjegin raziskuje teme neizpolnjene ljubezni, osebne odgovornosti, družbene konvencije in usodnih posledic trenutkov nepremišljenosti. Glasba Čajkovskega v operi pogosto poudari notranje razpoke likov in njihovo moralno dilemo, kar daje delu trajno čustveno moč.
Čajkovski leta 1893
Vloge
- Eugenij Onegin - bariton
- Tatjana - sopran
- Olga - kontraalt
- Lenski - tenor
- Gremin - bas
Zgodba o operi
1. dejanje
Tatjana je mlado dekle iz bogate družine. Je z mlajšo sestro Olgo. Tatjana bere roman, vendar ji mama, gospa Larina, pove, da se resnično življenje zelo razlikuje od tistega v knjigah. Pridejo obiskovalci: Olgin zaročenec Lensky, ki je mlad pesnik, in njegov prijatelj Eugenij Onjegin. Onegin je precej len človek, ki rad hodi na zabave in se druži. Tatjano takoj pritegne.
Tatjana v svoji sobi sestri pove, da je zaljubljena. Ko je sama, napiše pismo Oneginu, v katerem piše, kako ga ljubi. Ko se medicinska sestra vrne, jo Tatjana prosi, naj poskrbi, da bo pismo poslala Oneginu.
Onegin se vrne, da bi Tatjani odgovoril na njeno pismo. Zelo vljudno pove, da ni primeren za poroko. Tatjana je zelo razburjena.
2. dejanje
To je zabava ob Tatjaninih imenih. Onjegin je jezen, ker ljudje klevetajo o njem in Tatjani. Jezen je na Lenskega, ker ga je prisilil, da je prišel. Odloči se, da bo Lenskega razjezil tako, da bo plesal z njegovo zaročenko Olgo. Olgi je to všeč in Lenskij je zelo ljubosumen. Pevec zabava zabavo s pesmijo v čast Tatjani. Lenskij je zdaj besen in vsem na ves glas pove, da ni več Oneginov prijatelj. Onegina izzove na dvoboj, ki ga mora Onegin sprejeti, da bi ohranil svojo čast.
V naslednjem prizoru Lensky čaka na Onegina in zapoje znano pesem o njegovi usodi in ljubezni do Olge. Onegin pride. Onegin ustreli Lenskega.
3. dejanje
Naslednje dejanje se odvija nekaj let pozneje. Bogati plemič v Sankt Peterburgu ima ples. Onegin razmišlja o svojem praznem življenju in o tem, kako slabo se počuti zaradi Lenskega smrti. Vstopi knez Gremin s svojo ženo Tatjano, ki je zdaj starejša, a še vedno zelo lepa in bogata. Gremin poje, kako srečen je s Tatjano, in ji predstavi Onegina (ta ne ve ničesar o tem, kako ga je Tatjana nekoč ljubila). Onegin si obupno želi, da bi ga spet ljubila.
Tatjana je v sprejemni sobi prejela pismo od Onjegina. Vstopi Onegin in jo prosi, naj ga ljubi. Tatjana se sprašuje, zakaj je zdaj zaljubljen vanjo. Ona pravi, da ga ljubi, vendar želi biti zvesta svojemu možu. Onegin jo še naprej prosi, vendar ga na koncu zapusti. Onjegin obupa.
Diskografija
- 1936: (Melodija): Pantelejmon Norcov (Onegin), Lavira Žukovskaja (Tatjana), Bronislava Zlatorova (Olga), Sergej Lemešev (Lenskij), Aleksander Pirogov (Gremin); orkester in zbor Bolšoj teatra, Vasilij Nebolsin - (Melodija)
- 1948: Andrej Ivanov (Onjegin), Jelena Kruglikova (Tatjana), Marija Maksakova (Olga), Ivan Kozlovski (Lensky), Mark Reyzen (Gremin); orkester in zbor Bolšoj teatra, Aleksander Orlov - (Arkadija)
- 1955: Dušan Popovič (Onjegin), Valerija Hejbalova (Tatjana), Biserka Cvejić (Olga), Drago Starc (Lenski), Miroslav Čangalovič (Gremin); zbor in orkester Beograjske narodne opere, Oscar Danon - (Decca)
- 1956: (Opera d'Oro) 1956: Jevgenij Belov (Onjegin), Galina Višnevskaja (Tatjana), Larisa Avdejeva (Olga), Sergej Lemešev (Lenskij), Ivan Petrov (Gremin); orkester in zbor Bolšoj teatra, Boris Hajkin - (Opera d'Oro)
- 1974: Bernd Weikl (Onegin), Teresa Kubiak (Tatjana), Julia Hamari (Olga), Stuart Burrows (Lensky), Nicolai Ghiaurov (Gremin); zbor John Alldis, orkester Kraljeve opere Covent Garden, Georg Solti - (Decca)
- 1987: Thomas Allen (Onegin), Mirella Freni (Tatjana), Anne Sofie von Otter (Olga), Neil Shicoff (Lensky), Paata Burchuladze (Gremin); Rundfunkchor Leipzig, Staatskapelle Dresden, James Levine - (Deutsche Grammophon)
Glasba
Evgenij Onjegin je pogosto opisan kot "lirična" opera. Melodije so zelo lepe in romantične. Dve najbolj znani ariji v operi sta arija, ki jo poje Tatjana, ko piše pismo Oneginu, in arija Lenskega, ki jo zapoje tik pred dvobojem. Tatjano poje sopranistka, Lenskega tenorist, Evgenij Onjegin pa baritonist.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je napisal opero Evgenij Onjegin?
O: Pjotr Čajkovski je napisal opero Evgenij Onjegin.
V: Na čem temelji zgodba o Evgenu Onjeginu?
O: Zgodbo o Evgenu Onjeginu je napisal Aleksander Puškin.
V: Ali Evgenij Onjegin velja za eno najboljših ruskih oper?
O: Da, Evgenij Onjegin velja za eno najboljših ruskih oper.
V: Kdaj je bil Evgenij Onjegin prvič uprizorjen?
O: Evgenij Onjegin je bil prvič uprizorjen leta 1879 v Moskvi.
V: Zakaj je Čajkovski za opero izbral le nekatera poglavja iz Puškinove knjige?
O: Čajkovski je pazil, da opera ne bi bila predolga, zato je izbral nekaj poglavij iz Puškinove izvirne knjige.
V: Kakšne so pogosto ruske opere?
O: Ruske opere so pogosto niz "tableaux" ali prizorov iz zgodbe.
V: Ali si mora občinstvo v ruskih operah predstavljati, kaj se dogaja med dejanji?
O: Da, včasih si mora občinstvo predstavljati, kaj se dogaja med dejanji ruskih oper.
Iskati