Ferdinand Cohn (1828–1898): utemeljitelj sodobne bakteriologije in mikrobiologije
Ferdinand Julius Cohn (24. januar 1828 – 25. junij 1898) je bil nemški biolog in eden najvplivnejših znanstvenikov v razvoju mikrobiologije. Še posebej velja za utemeljitelja sodobne bakteriologije in mikrobiologije, saj je s skrbnim mikroskopskim opazovanjem, natančnim opisovanjem oblik in življenjskih ciklov ter eksperimentalnim dokazovanjem prispeval k utemeljitvi študija enoceličnih organizmov kot samostojne vede.
Cohn se je rodil v judovski četrti Breslaua v pruski pokrajini Šleziji (danes Vroclav na Poljskem). Pri 16 letih je začel študij botanike pri Heinrichu Goppertu na univerzi v Breslauu, nato pa ga je pot vodila na univerzo v Berlinu, kjer je leta 1847 pri 19 letih diplomiral iz botanike. Leta 1849 se je vrnil na univerzo v Breslau, kjer je ostal kot predavatelj in raziskovalec vse do upokojitve. Oče mu je kupil velik in kakovosten mikroskop, ki je bil v tistem času izjemno napreden in je Cohnu omogočil podrobne mikroskopske raziskave; ta naprava je postala glavno orodje njegovega dela v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja.
V petdesetih letih 19. stoletja je Cohn preučeval rast in delitev rastlinskih celic ter razkrival spolne in nespolne načine razmnoževanja pri algah. Leta 1855 je objavil pomembne članke o spolnosti alg, na primer o Sphaeroplea in pozneje o Volvox, s katerimi je prispeval k razumevanju razvoja in organizacije enoceličnih in kolonialnih alg. V šestdesetih letih se je posvetil fiziologiji rastlin in podrobno opredelil, po čem se alge razlikujejo od drugih rastlin — razlikoval je morfološke, celične in reproduktivne karakteristike, kar je pomagalo pri sistematizaciji teh skupin.
Od okoli leta 1870 je osrednji del njegovega raziskovalnega dela usmeril v preučevanje bakterij. V svoji znanstveni karieri je objavil več kot 150 raziskovalnih poročil, s katerimi je univerzo v Breslauu spremenil v pomembno središče za fiziologijo rastlin in mikrobiologijo. Ena njegovih najbolj trajnih zaslug je uveljavitev prirodne klasifikacije bakterij po obliki: razvrstil jih je v štiri osnovne skupine (kroglice, kratke paličice, nitke in spirale), kategorije, ki so že glede na morfologijo olajšale primerjave in identifikacijo ter so še danes osnova v opisih številnih bakterijskih taksonov.
Cohn je med drugim pokazal, da se lahko Bacillus v težkih razmerah iz vegetativnega stanja spremeni v endosporo. Na toploto odporne spore B. subtilis so povzročile polemiko o spontani generaciji. Z eksperimentom in razlago je Cohn razložil, zakaj se pri kuhani infuziji sena ali sira še vedno lahko pojavi mikrobna rast: izvor so bile toploto odporne spore, ki preživijo običajno vretje in se pozneje aktivirajo. S tem je Cohn pomembno prispeval k razumevanju, zakaj je popolna sterilnost zahtevna in zakaj so sterilizacijske metode ter nadzor spor bistveni pri raziskavah in v industriji (npr. v prehrambeni tehnologiji in medicini).
Njegova odkritja so bila del širše razprave o germ teoriji bolezni in so dopolnjevala ter pojasnjevala rezultate drugih raziskovalcev tistega časa (kot sta bila Louis Pasteur in pozneje Robert Koch). Cohn je s sistematičnim opazovanjem, natančnimi opisi življenjskih ciklov in eksperimentalnimi postopki pomagal preoblikovati mikrobiologijo iz zbirke posameznih opazovanj v uveljavljeno znanstveno disciplino.
Za svojo dolgo in plodno kariero je prejel priznanje kot pionir, ki je ustvaril metodo in terminologijo, še zlasti pa je s poudarkom na mikroskopiji, opisovanju razvojnih faz in prepoznavanju spor razširil znanje o prenekaterih pojavih, povezanih z okužbami, kvarjenjem živil in procesi v naravi. Po njem so bile poimenovane tudi nekatere bakterijske vrste in rodovi, njegova zapuščina pa živi v strokovnem izobraževanju, laboratorijskih postopkih in sodobnih taksonomskih pristopih.
Volvox , kolonijska alga
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Ferdinand Julius Cohn?
O: Ferdinand Julius Cohn je bil nemški biolog, ki velja za utemeljitelja sodobne bakteriologije in mikrobiologije.
V: Kje se je rodil?
O: Rodil se je v judovski četrti Breslaua, ki je danes Vroclav na Poljskem.
V: Kaj mu je kupil oče?
O: Oče mu je kupil drag mikroskop, ki je bil boljši od tistih, ki so bili takrat na voljo na večini univerz.
V: Kaj je študiral v petdesetih letih 19. stoletja?
O: V petdesetih letih 19. stoletja je preučeval rast in delitev rastlinskih celic. Pripravil je tudi članke o spolnosti Sphaeroplea in Volvox.
V: V kaj je uvrstil alge?
O: Alge je uvrstil med rastline in opredelil, po čem se razlikujejo od zelenih rastlin.
V: Kaj je preučeval od leta 1870 naprej?
O: Od leta 1870 dalje je preučeval predvsem bakterije in za časa svojega življenja objavil več kot 150 raziskovalnih poročil.
V: Kako je Cohn razložil, zakaj so se v kuhani infuziji sena in sira še vedno lahko razvili mikroorganizmi?
O: Cohn je pojasnil, da je to zato, ker so vsebovali spore, odporne na toploto.
