Indijanske vojne (znane tudi kot indijanske vojne ali vojne prvih narodov; fr: Guerres des Premières Nations)) je zbirno poimenovanje za številne spopade, ki so jih od 17. stoletja do začetka 20. stoletja v Severni Ameriki vodile evropske, ameriške in kanadske oblasti ter kolonisti proti različnim ameriškim indijanskim plemenom in plemenom prvih narodov. Ti konflikti so bili zelo raznoliki glede vzrokov, obsega in trajanja – segali so od krajših oboroženih spopadov do dolgotrajnih vojn, v katerih so sodelovale velike koalicije domorodnih ljudstev in kolonialnih sil.

Vzroke za indijanske vojne lahko razdelimo na več glavnih sklopov: spor zaradi zemlje in virov, kulturne in verske razlike, širjenje naselbin ter strateške in gospodarske interese evropskih in pozneje ameriških oblasti. Poleg tega so bolezni, uvožene iz Evrope, in demografski pritiski močno oslabili nekatere skupnosti, kar je poglabljalo napetosti. Evropske sile in njihove kolonije so pogosto sklepale vojaška zavezništva z nekaterimi plemeni proti drugim plemenom ali nasprotnim kolonialnim silam, kar je konflikte dodatno zapletalo (včasih so domorodna plemena sodelovala na obeh straneh različnih spopadov).

Po ameriški revoluciji so bili številni spopadi omejeni na posamezne države ali regije in so pogosto izhajali iz neposrednih sporov glede rabe zemljišč, pašnikov in poti. Včasih so bili ti spopadi odgovor na nasilne dogodke ali nepravične trgovske prakse. V Britanski Severni Ameriki je kraljevi razglas iz leta 1763, vključen v kanadsko ustavno tradicijo, belim naseljencem uradno prepovedal zasedanje zemljišč domorodnih ljudstev brez sklenjene pogodbe. Ta pravni okvir je v Kanadi vplival na poznejše sklepanja pogodb in še danes igra vlogo v razmerju med državo in prvimi narodi.

Ko so se beli naseljenci po letu 1780 množično širili na zahod, so se konflikti z domorodnimi plemeni povečali po obsegu in intenzivnosti. Velik vpliv je imela vojna leta 1812, ki je privedla do poraza nekaterih velikih indijanskih koalicij na srednjem zahodu in jugu ter spremenila lokalno razmerje moči. Hkrati so se začele pogostejše in formalizirane izmenjave zemljišč v obliki pogodb, pogosto pod pritiskom ali z zavajanjem.

Ameriška politika se je od začetka 19. stoletja opredelila z vrsto zakonov in ukrepov, med katerimi je izstopal Zakon o preselitvi Indijancev iz leta 1830 (Indian Removal Act), ki je vladi ZDA dal pravno podlago za prisilno preseljevanje številnih plemen z rodovitnih območij vzhodno od reke Misisipi na zahod. Kasnejša zvezna politika je v številnih primerih vodila k oblikovanju in prisilnemu vzpostavljanju rezervatov, kar je spremenilo način življenjske in družbene organizacije številnih domorodnih skupnosti.

Glavne faze in primeri konfliktov: spopadi so potekali skozi več obdobij in v različnih regijah. Med pomembnejšimi konflikti in nizom bojnih dejanj so bili (le nekaj primerov):

  • konflikti zgodnjega kolonialnega obdobja (npr. Pequot War, King Philip's War) v 17. stoletju;
  • spopadi med francoskimi in britanskimi kolonialnimi interesi, kjer so domorodna plemena pogosto igrala ključno vlogo (francosko-indijanske vojne);
  • Pontiacova vstaja in drugi upori proti britanskemu nadzoru po letu 1763;
  • vojna leta 1812 in povezani spopadi na zahodnih frontah;
  • serija konfliktov v 19. stoletju, vključno z vojnami na Great Plains (npr. Red Cloud's War, Velika Sioux vojna, v kateri je bila bitka pri Little Bighornu), Black Hawk War in ostalimi upori v Srednjem zahodu in zahodnih ozemljih;
  • končni spopadi in represalije na prelomu 19. in 20. stoletja, vključno z dogodki, kot je tragični pokol pri Wounded Knee.

Posledice teh vojn so bile daljnosežne: množične izgube življenj, prisilne selitve, izguba tradicionalnih lovišč in pašnikov, rušenje družbenih struktur ter sistematična zatiranja kulturnih praks in jezikov. Hkrati so številna plemena postala odvisna od zveznih ali kolonialnih oblasti zaradi preseljitev in obveznosti, dogovorjenih v pogajanjih ali vsiljenih pogodbah.

V sodobnem času so se v ZDA in Kanadi pojavna prizadevanja za priznanje zgodovinskih krivic: sodni spori, rehabilitacije, pogajanja o uveljavljanju pravic iz pogodb ter prizadevanja za ohranjanje in ponovno oživljanje jezikov in kultur domorodnih ljudstev. V Kanadi, kjer je kraljevi razglas iz leta 1763 še vedno del pravnega okvira, in v ZDA so vprašanja lastništva zemljišč, upravičenj iz pogodb ter reparacij nekatere od osrednjih sodobnih političnih tem v odnosih med državami in domorodnimi skupnostmi.

Razumevanje indijanskih vojn zahteva prepoznavanje njihova kompleksnega vzroka, vloge zunanjih (kolonialnih) interesov in posledic za domorodne skupnosti, ki se kažejo še danes. Pomembno je tudi upoštevati raznolikost izkušenj različnih plemen in regij ter seznanjanje z viri, pogodbenimi obveznostmi in sodnimi precedensi, ki so oblikovali sodobne odnose med državami in prvimi narodi.