Folie à deux: Deljena psihotična motnja (inducirana motnja z blodnjami)

To je o duševni motnji, studijski album je na naslovu Folie à Deux(album)

Folie à deux je izraz za stanje, ko pri eni osebi (»primarni«) z diagnozo psihoze nastane blodnja, ki se prenese na drugo osebo (»sekundarno«), ki prej ni imela iste blodnje. V primeru, da imajo enake simptome ali blodnje več kot dve osebi, se uporablja nomenklatura folie à trois (tri osebe), folie à quatre (štiri) ali folie à plusieurs oziroma folie en famille (družinske oblike). Uradni sodobni izrazi so inducirana motnja z blodnjami ali skupna psihotična motnja, vendar se v literaturi še pogosto uporabljajo zgodovinski francoski izrazi, ki izvirajo iz 19. stoletja. Danes strokovnjaki pogosto razlikujejo dve klasični obliki tega pojava:

• Folie imposée: ena oseba (primarna) razvije blodnjo in jo »vsili« na drugo, običajno podrejeno ali odvisno osebo. Če se osebi ločita, blodnje pri induciranem posamezniku pogosto hitro izzvenijo.
• Folie simultanée: dve ali več oseb hkrati razvija podobne blodnje in si med seboj vzajemno krepita simptome (medsebojna indukcija).

Kaj se vidi pri bolnikih

Skupna značilnost je deljena vsebina blodnje: navadno so to persecucijske (zasledovalne), grandiozne, somatske ali erotomanične blodnje. Struktura in vsebina blodnje pri sekundarnih osebah sta pogosto zelo podobni primarnemu viru, vendar pri sekundarnih osebah običajno primanjkuje globljih psihotičnih sprememb, kot so razraščena kognitivna motnja ali široko razširjen vpogled v realnost.

Vzroki in dejavniki tveganja

• tesna medosebna vez med osebama (partnerji, družinski člani, sostanovalci),
• socialna izolacija in omejen stik z zunanjim okoljem,
• dominantno-podrejeno dinamiko v odnosu, kjer dominantna oseba močno vpliva na prepričanja podrejene,
• visoka sugestibilnost, nizka izobrazbena stopnja ali kognitivne slabosti pri inducirani osebi,
• genetska dovzetnost ali že prisotna duševna bolezen pri eni ali obeh osebah,
• kulturni in verski konteksti, ki lahko poveličujejo ali potrjujejo določene nore ideje.

Patofiziologija

Mehanizmi niso popolnoma pojasnjeni; verjame se, da ima pomembno vlogo socialno-učno učenje, sugestibilnost, potrjevanje med partnerjema, stres in osamljenost. Pri primarni osebi obstaja osnovna psihoza, pri sekundarni pa gre pogosto za psihološki proces posnemanja, racionalizacije in potrjevanja blodnje v tesni družbeni skupini.

Diagnoza in razlikovanje od drugih stanj

Diagnozo postavi psihiater na podlagi anamneze, opazovanja in poglobljene ocene odnosov med vpletenima. Pomembno je razlikovati:

• med inducirano motnjo z blodnjami in ločenimi psihotičnimi motnjami pri obeh osebah (če obe imata ločeno psihozo, gre lahko za sočasno psihozo);
• med kulturološko sprejetimi prepričanji in patološkimi blodnjami;
• med akutnimi reakcijami na stres in kroničnimi blodnjami;
• ter izključiti organične vzroke (npr. nevrološke bolezni, toksičnosti, zasvojenosti) z ustreznimi testi, kadar je to indicirano.

V diagnostičnih klasifikacijah: v ICD-10 je stanje opisano kot »inducirana motnja z blodnjami« (F24). V DSM-IV je bilo stanje imenovano »shared psychotic disorder«, v DSM-5 pa ni več ločene diagnoze in podobni primeri spadajo pod širše kategorije psihoz ali »other specified« motenj, odvisno od klinične slike.

Zdravljenje

Temelji zdravljenja so:

• Ločitev ali zmanjšanje stika med primarno in sekundarno osebo — pogosto prvi in včasih ključni ukrep, ki lahko pri induciranem posamezniku pripelje do hitrega izboljšanja.
• Farmakoterapija — antipsihotiki so indicirani pri primarni osebi in pri tistih sekundarnih osebah, pri katerih deljena blodnja ne preneha po ločitvi ali kadar je prisotna hujša psihoza.
• Psihoterapija in socialna podpora — vedenjska terapija, psihoterapija, družinska terapija in socialne storitve pomagajo izboljšati samostojnost, realnost ocenjevanja in zmanjšati odvisnost v odnosih.
• Obravnava sočasnih motenj — zdravljenje osnovnih duševnih bolezni, odvajanje od substanc, zdravljenje nevroloških uzrokov, če so prisotni.

Potek in napoved

Če je inducirana oseba ločena od izvora blodnje zgodaj in dobi podporo, se krvavitev simptomov pogosto zmanjša ali izzveni. Če pa ima tudi sama sekundarna oseba predispozicijo za psihozo, ali če ločitev ni mogoča, se blodnje lahko kronično vzdržujejo. Zgodnje prepoznavanje in intervencija izboljšata prognozo.

Razširjenost

Folie à deux je razmeroma redek pojav v sodobni literaturi, verjetno zato, ker zahteva zelo specifične razmere (tesni odnosi, izolacija). Pogosteje se opiše v primerih družin ali parov, redkeje v večjih skupinah (v teh primerih včasih govorimo o množični histeriji ali kolektivni psihozi).

Zgodovina

Stanje sta prvič sistematično opisala Ernest-Charles Lasègue in Jules Falret leta 1877. Izraz folie à deux izvira iz francoskega in do danes ostaja v strokovni rabi kot opisen izraz, čeprav se formalna diagnostika spreminja s sodobnimi klasifikacijami.

Množično histerijo lahko razumemo kot obliko kolektivnih psihičnih pojavov, kjer se simptomi širijo na več oseb hkrati, vendar gre za ločen koncept, ki vključuje širši socialni in kulturni kontekst.

Pomembno je, da se pri sumu na inducirano motnjo z blodnjami poišče strokovna psihiatrična ocena, saj pravočasno zdravljenje zmanjša tveganje za kronifikacijo in pomaga obema vpletenima osebama izboljšati delovanje in kakovost življenja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je folie à deux?

V: Koliko oblik te bolezni obstaja?

V: Kaj je Folie imposée?

V: Kaj je Folie simultanée?

V: Kdaj je bilo to stanje prvič opisano?

V: Ali se množična histerija šteje za obliko folie à deux?

Išči po črki