Id, ego in superego

Id, ego in superego so ideje, ki jih je ustvaril Sigmund Freud. Gre za tri koncepte, s katerimi pojasnjuje delovanje človeškega uma.

Freud opisuje človeški um kot interakcijo id, ega in super ega. Ego in do neke mere superego sta zavestna ali na površju. Id ostaja nezavedno. Skupaj tvorijo osebnost.

Po tem modelu psihe je id sklop neusklajenih instinktivnih usmeritev, ego je organizirani realistični del, superego pa ima kritično in moralizirajočo vlogo.

Id, ego in superego so funkcije uma in ne deli možganov. Ne ustrezajo dejanskim strukturam, s katerimi se ukvarja nevroznanost.

Shema Freudove teorijeZoom
Shema Freudove teorije

Id

Id predstavlja stalnico v osebnosti, saj je vedno prisoten. Id upravlja "načelo užitka".

Na začetku razvoja svoje teorije je Freud videl spolno energijo kot edini vir energije za id. Po tragediji prve svetovne vojne pa je Freud menil, da je treba id dodati še en instinkt. Zato je predlagal thanatos, nagon smrti. Thanatos pojasnjuje instinktivne nasilne nagone človeštva. Očitno je, da bi se preostali del osebnosti moral nekako spoprijeti s tema dvema instinktoma. Z dodajanjem thanatosa je lahko opisal več duševnih pojavov. Njegova zamisel o id je imela velik vpliv.

Id je po definiciji nezavesten:

"Je temni, nedostopni del naše osebnosti... Napolnjen je z energijo, ki prihaja iz instinktov, vendar ni organiziran, ne ustvarja kolektivne volje, temveč le prizadevanje za zadovoljitev instinktivnih potreb ob upoštevanju načela užitka.105/6

Ego

Ego je občutek sebe in površina osebnosti, del, ki ga običajno pokažete svetu. Ego se ravna po "načelu resničnosti" ali praktičnem pristopu k svetu. Želja je, da bi id usmeril v vedenje, ki dolgoročno prinaša koristi in ne žalosti.

Zavestno zavedanje se nahaja v egu, čeprav vse operacije ega niso zavestne.

Ego ločuje tisto, kar je resnično. Pomaga nam organizirati naše misli in osmisliti jih ter svet okoli nas.

"Ego je tisti del id, ki je bil spremenjen zaradi neposrednega vpliva zunanjega sveta ... Ego predstavlja tisto, kar lahko imenujemo razum in zdrava pamet, v nasprotju z idom, ki vsebuje strasti ... v odnosu do id je kot človek na konju, ki mora zadržati premoč konja; s to razliko, da jezdec to poskuša storiti z lastno močjo, medtem ko ego uporablja izposojene sile."363/4

Toda ego "služi trem strogim gospodarjem: zunanjemu svetu, super egu in id".110 Njegova naloga je najti ravnovesje med primitivnimi nagoni in resničnostjo ter hkrati zadovoljiti id in superego. "Tako se ego, ki ga žene id, omejuje superego, odbija realnost, bori ...[pri] vzpostavljanju harmonije med silami in vplivi, ki delujejo v njem in na njem, in zlahka 'izbruhne v tesnobo'." 110/1

Super-Ego

Superego stremi k popolnosti in idealnemu rezultatu. Obsega tisti del osebnosti, večinoma nezavedni, ki vključuje posameznikove ego ideale, duhovne cilje in psihično agencijo (običajno imenovano "vest"), ki kritizira in prepoveduje njegove nagone, fantazije, čustva in dejanja.

"Superego si lahko predstavljamo kot vrsto vesti, ki napačno vedenje kaznuje z občutkom krivde. Na primer: zunajzakonske zveze."

Superego je sestavljen iz dveh delov, vesti in ego-ideala. Vest je znana prispodoba angela in hudiča na vsaki rami. Vest odloča o tem, kako naj človek ravna. Ego-ideal je idealiziran pogled na sebe. Ego-ideal se primerja z dejanskim vedenjem. Oba dela super ega se razvijeta z izkušnjami z drugimi ali prek družbenih interakcij. Po Freudu močan superego zavira biološke instinkte id, šibek superego pa se prepušča vzgibom id. Poleg tega bo stopnja krivde v zgornjih dveh primerih visoka oziroma nizka.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je ustvaril Id, ego in superego?


O: Id, ego in superego je ustvaril Sigmund Freud.

V: Kaj so Id, ego in superego?


O: Id, ego in superego so trije pojmi, ki se uporabljajo za razlago delovanja človeškega uma.

V: Kako Freud opisuje človeški um?


O: Freud opisuje človeški um kot interakcijo id, ega in super ega.

V: Kateri od id, ega in super ega je zavesten ali na površju?


O: Ego in do neke mere superego sta zavestna ali na površju.

V: Kaj sestavlja osebnost po Freudovem modelu?


O: Po Freudovem modelu osebnost sestavljajo id, ego in superego.

V: Kakšna je funkcija id, ega in super ega?


O: Id je skupek neusklajenih instinktivnih teženj, ego je organizirani realistični del, superego pa ima kritično in moralizirajočo vlogo.

V: Ali id, ego in superego ustrezajo dejanskim strukturam, s katerimi se ukvarja nevroznanost?


O: Ne, Id, ego in superego so funkcije uma in se ne ujemajo z dejanskimi strukturami, s katerimi se ukvarja nevroznanost.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3