Gary Mark Gilmore (4. december 1940 – 17. januar 1977) je bil ameriški kriminalec, ki je mednarodno pozornost pritegnil z zahtevo po izvršitvi smrtne kazni za dva umora, ki ju je zagrešil v Utahu. Gilmore je bil obsojen na smrt, vendar je svojo kazen sprejel in zavrnil večino pravnih sredstev — namesto pritožb je vztrajal pri izvršitvi sodbe. Zaradi te odločitve je postal prva oseba, usmrčena v Združenih državah Amerike po večletnem moratoriju na smrtno kazen, ki je sledil odločitvi vrhovnega sodišča Združenih držav (primer Furman v. Georgia, 1972) in ponovni uvedbi smrtne kazni po sodbi Gregg v. Georgia (1976).

Gilmore je izbral usmrtitev s streljanjem in mu je bila ta zahteva izpolnjena v skladu z utahskimi predpisi — izvršitev je bila izvedena 17. januarja 1977. Njegov primer je bil izjemno (in včasih sporni) primer »death wish« — obdolženca, ki ne išče rešitve z vsemi pravnimi možnostmi, temveč zahteva hitro izvršitev kazni. To je sprožilo širše javne in pravne razprave o vlogi države pri izvrševanju smrtne kazni, o pravici do prizadevanja za smrt ter o etičnih vprašanjih, povezanih z izpolnitvijo takšne zahteve.

Gilmore je imel pred usmrtitvijo dolgo zgodovino kazenskih postopkov in zapornih obsodb. V zadnjih dneh pred smrtjo je sprejel versko spremembo: neposredno pred usmrtitvijo je opravil zadnji obred s katoliškim duhovnikom in prestopil v katoliško cerkev, pri čemer je prejel tudi zadnje obrede (last rites).

Primer Garyja Gilmora je vplival tudi na kulturo in literaturo. Norman Mailer je o njem napisal obsežno dokumentarno pripoved/roman "The Executioner's Song" (1979), ki je knjigi prinesla veliko pozornost in je leta 1980 prejela Pulitzerjevo nagrado za fikcijo; po knjigi je bila posneta tudi televizijska filmska priredba, ki je dodatno razširila javno razpravo o primeru. Gilmoreovo dejanje in njegov odnos do izvršitve sta ostala referenca v razpravah o smrtni kazni v ZDA, zlasti o tem, kako pravni sistem obravnava obsojence, ki sami zavrnejo pritožbe.

Čeprav je Gilmore pritegnil pozornost predvsem zaradi svoje zahteve po izvršitvi, je njegov primer pomemben tudi z vidika pravne zgodovine Združenih držav — pomenljivo je kot mejnik v obdobju, ko so se kazni za najslabša kazniva dejanja ponovno začele izvajati po obdobju ustavne negotovosti in prenove zakonodaje o smrtni kazni.