Gone with the Wind je ameriški film iz leta 1939, posnet po istoimenski knjigi Margaret Mitchell. Film je bil premierno prikazan v Atlanti v Georgii. V njem so igrali Clark Gable, Vivien Leigh, Leslie Howard in Olivia de Havilland. Film pripoveduje o ameriški državljanski vojni s perspektive (zornega kota) mlade južnjakinje Scarlett O'Hara.

Produkcija in ustvarjalci

Film je produciral David O. Selznick in temelji na romanu, ki ga je Margaret Mitchell objavila leta 1936. Glavni režiser, ki je dokončal film, je bil Victor Fleming, a so v različnih fazah produkcije sodelovali tudi George Cukor in Sam Wood. Scenarij je napisal Sidney Howard, glasbo je prispeval Max Steiner, barvno fotografijo in vizualni slog pa so zaznamovale režijske odločitve in snemanje v tehniki Technicolor. Film je znan po bogatih dekoracijah, kostumih in obsežnih prizorih, ki so zahtevali dolgo in zahtevno produkcijo.

Glavne vloge in liki

  • Scarlett O'Hara — Vivien Leigh
  • Rhett Butler — Clark Gable
  • Ashley Wilkes — Leslie Howard
  • Melanie Hamilton — Olivia de Havilland
  • Mammy — Hattie McDaniel (podporna vloga, za katero je prejela oskarja)

Nagrade in dosežki

Film je bil velik komercialni in kritični uspeh. Prejel je več pomembnih nagrad, med njimi najpomembnejšo — Academy Award za najboljši film. Vivien Leigh je prejela oskarja za najboljšo igralko, Hattie McDaniel pa je osvojila oskarja za najboljšo stransko igralko in s tem postala prva temnopolta oseba, ki je prejela nagrado Akademije. Zaradi svoje zgodovinske in kulturne pomembnosti je bil film vključen v National Film Registry Kongresne knjižnice ZDA.

Vpliv, dediščina in spornost

Gone with the Wind velja za eno najbolj vplivnih in gledanih filmskih del 20. stoletja. Hkrati pa je predmet daljših razprav in kritik zaradi romantičnega prikaza Konfederacije, poenostavljenih predstav o suženjstvu in stereotipnih upodobitev temnopoltih likov. V zadnjih desetletjih so zgodovinarji, kritiki in javnost film znova presojali v luči rasnih in zgodovinskih vidikov; nekateri ga hvalijo kot pomemben filmski dosežek, drugi opozarjajo na problematične vsebine in potrebo po širšem kontekstu pri njegovi prikazovanju.

Ohranitev in ponovno izdajanje

Film je bil večkrat restavriran in ponovno izdan v različnih formatih, med drugim tudi v digitalno obnavljanih različicah in na domačih nosilcih. Zaradi svoje dolge igralne dobe (približno štiri ure v izvirni različici) je bil pogosto prikazan v obliki posebnih premier ali 'roadshow' projekcij. V sodobnem obdobju so pri ponovnih predvajanjih in pretočnih predstavitvah nekateri distributerji dodali kontekstualna pojasnila o zgodovinskem ozadju in problematiki filma.

Kaj si zapomniti

  • Film je posnet po priljubljenem romanu Margaret Mitchell in je izšel leta 1939.
  • Gre za enega najpomembnejših in najbolj prelomnih filmov v zgodovini Hollywooda, znanega po tehnični dovršenosti, igralskih nastopih in glasbi.
  • Hkrati je film predmet kritike zaradi načina prikaza zgodovine in rasnih stereotipov, kar je spodbudilo nadaljnje razprave o njegovi vlogi v kulturnem spominu.

Med najbolj znanimi citati iz filma je angleški stavek: "Frankly, my dear, I don't give a damn." Ta replika je postala del priljubljene filmske dediščine in pogosto citirana v popularni kulturi.