Vivien Leigh (rojena Vivian Mary Hartley, 5. november 1913 – 8. julij 1967) je bila angleška igralka, ki je postala svetovno znana po več ikoničnih filmskih in gledaliških vlogah. Najbolj jo poznamo po vlogi Scarlett O'Hara v filmu Gone with the Wind (1939) in po vlogi Blanche DuBois v filmu Tramvaj poželenje (1951). Za obe vlogo je prejela oskarja za najboljšo igralko.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Leigh se je rodila v Darjeelingu v Bengaliji, v času Britanske Indije. Njeno rojstno ime je bilo Vivian Mary Hartley. Družina se je pozneje preselila v Evropo, kjer je preživela del izobraževanja in se začela zanimati za igralsko umetnost. Zgodnji odri v Angliji so ji dali osnovo za nadaljnjo gledališko kariero, ki se je kasneje razrasla v mednarodno slavo.
Filmska in gledališka kariera
Leighina filmska kariera se je začela v 30. letih 20. stoletja, medtem ko je med največje uspehe spadala vloga Scarlett O'Hare v uspešnici Gone with the Wind (1939), ki ji je prinesla prvega oskarja. Med snemanjem tega filma je Leigh pisala dolga pisma soprogu, v katerih se je pritoževala nad scenarijem in nad menjavo režiserja iz Georgea Cukorja na Victorja Fleminga — sprememba, do katere je prišlo deloma tudi zaradi pritiska sodelujočih, na primer Clarka Gabla. V pismih je Leigh omenjala tudi osebne zadeve, na primer Gableov slab zadah zaradi zobnih protez.
V 1940-ih in 1950-ih je bila Leigh še posebej dejavna na odru. Pogosto je nastopala skupaj z Laurencem Olivierjem, s katerim sta ustvarila nekaj odmevnih gledaliških uprizoritev, zlasti klasičnih dram. Njena vloga Blanche DuBois v filmski priredbi Tramvaj poželenje (1951) je potrdila njen sloves izjemne igralke tudi v zahtevnejših psiholoških vlogah in ji prinesla drugega oskarja. Čeprav je bila ocenjena kot izvrstna igralka, so jo nekateri kritiki v primerjavi z Olivierjem obravnavali manj ugodno — pogosto zaradi različnih igralnih pristopov in zaradi tega, da sta bila njena in njegova kariera zelo povezana.
Osebno življenje
Leigh je bila dvakrat poročena. Prvi mož je bil Herbert Leigh Holman, s katerim se je poročila v začetku 30. let; imela sta hčerko. V letih 1940–1960 je bila poročena z Laurencem Olivierjem, s katerim je pogosto sodelovala v predstavah in filmih. Čeprav sta se kasneje ločila, sta ohranila profesionalne in osebne vezi vse življenje in se pogosto opisovala kot pomembna življenjska sopotnika drug drugemu.
Zdravje in poznejša leta
Leighino zdravje je močno vplivalo na njeno kariero. Trpela je za bipolarno motnjo (takrat pogosto imenovano manično-depresivna bolezen) in je imela več ponovitev tuberkuloze. Te bolezni so povzročile ponavljajoče se hospitalizacije in dolge prekinitve v delu, zaradi česar je včasih veljala za zahtevno sodelavko. Zaradi zdravstvenih težav je pogosto dajala prednost gledališču, kjer se je počutila bolj izpolnjeno, kljub temu da je bila filmska slava velika.
Dediščina
Vivien Leigh velja za eno najbolj prepoznavnih igralk svojega časa. Njenih dveh oskarjev za glavno vlogo ne odražata le uspeha v Hollywoodu, temveč tudi priznanje za njeno sposobnost upesniti kompleksne in čustveno zahtevne like. Čeprav so jo sodili tudi kritično, zlasti v primerjavi z Ericom ali zasebnim partnerjem Laurencem Olivierjem, ostaja Leigh zapisana v zgodovino filma in gledališča kot igralka z izjemno prisotnostjo na odru in sposobnostjo ustvarjanja močnih, spominskih likov.
Leigh je umrla zaradi zapletov tuberkuloze v Londonu 8. julija 1967 v starosti 53 let. Njeno delo še naprej navdihuje igralce in gledalce, njene ikonične vloge pa ostajajo del filmske in gledališke klasike.
