Vladimir Kramnik, rojen 25. junija 1975 v Tuapsu v Rusiji, je ruski šahovski velemojster. Že v mladih letih je hitro napredoval na mednarodni sceni in leta 1992 pridobil naslov velemojstra. Med letoma 2000 in 2006 je bil svetovni prvak v klasičnem šahu, med letoma 2006 in 2007 pa nesporni svetovni prvak v šahu. Znano ga je po premišljeni, pozicijski igri, odličnih končnicah in prispevkih k teoriji odprtih iger.
Oktobra 2000 je v Londonu premagal Garryja Kasparova in postal svetovni prvak v klasičnem šahu. Njegova uporaba Berlinskega obrambnega sistema v tej tekmi (pogosto imenovanega "Berlinska stena") je postala znan moment v sodobni teoriji odprtin in močno vplivala na kasnejše vrhunske dvoboje.
Konec leta 2004 je Kramnik uspešno ubranil naslov proti izzivalcu Petru Leku v neodločenem dvoboju v Brissagu v Švici, s čimer je ohranil svoj položaj klasičnega svetovnega prvaka.
Oktobra 2006 je Kramnik, svetovni prvak v klasičnem šahu, premagal aktualnega svetovnega prvaka FIDE Veselina Topalova. Tako je Kramnik postal prvi nesporni svetovni prvak, odkar se je Garry Kasparov leta 1993 odcepil od FIDE, s čimer je prišlo do združitve naslovov in začasne enotnosti svetovnega prvenstva.
Leta 2007 je Kramnik izgubil naslov proti Viswanathanu Anandu, ki je zmagal na turnirju za svetovno prvenstvo v šahu (to ni bil klasični dvoboj med igralcema). Leta 2008 se je z Anandom pomeril na dvoboju za svetovno prvenstvo v šahu v Bonnu, vendar je izgubil in tako izgubil tudi priložnost za vrnitev na vrh.
Poleg omenjenih velikih dvobojev je Kramnik v svoji karieri osvojil številne prestižne turnirje in bil redni udeleženec najvišjega svetovnega tekmovanja. Njegov prispevek k teoriji odprtin (zlasti Berlinski sistem) in sposobnost preoblikovanja majhnih prednosti v končnicah sta ga uvrstila med najvplivnejše šahiste svoje generacije. Po koncu aktivne kariere v klasičnem šahu je deloval tudi kot komentator, trener in publicist, še naprej pa ostaja spoštovana avtoriteta v šahovskem svetu.
Januarja 2019 je Kramnik uradno napovedal upokojitev iz klasičnega turnirskega šaha, čeprav je občasno nastopal na rapid in v spletnih dogodkih. Njegova zapuščina obsega tako naslove in turnirske uspehe kot tudi trajne prispevke k razumevanju šahovske teorije in prakse.