A Fever You Can't Sweat Out je prvi album rock skupine Panic! at the Disco. Izšel je 27. septembra 2005 pri založbi Fueled by Ramen.
Album je razdeljen na dva dela: skladbe od 1 do 7 so igrane z elektronskimi instrumenti, kot so sintetizatorji in bobnarski stroji, skladbe od 9 do 13 pa s tradicionalnimi instrumenti, kot so harmonika in orgle. Skladba 8 (Intermission) je povezava med obema deloma, saj se začne s plesnimi ritmi v tehno slogu, nato pa se preklopi na klavir. Na vinilni plošči albuma so na strani A skladbe od 1 do 8, na strani B pa skladbe od 9 do 13, kar še dodatno prikazuje razdelitev albuma.
Album se večinoma ukvarja z družbenimi problemi, ki jih skupina prikazuje skozi različne pesmi. Teme, kot so svetost zakona, prešuštvo, alkoholizem, prostitucija in religija, so prisotne na celotnem albumu. Kitarist Ryan Ross dve izmed pesmi povezuje tudi z življenjem z očetom alkoholikom. Samo v ZDA je bilo prodanih več kot 1,6 milijona izvodov albuma.
Album je bil posnet v letu 2005; producent glavnega dela je bil Matt Squire, skupina pa je v procesu sodelovala pri aranžmajih in idejah za zvok. Znan je po nenavadni mešanici žanrov: elementih pop-punka, elektronike, viktorijanske kabaretske estetike in baročno obarvanih aranžmajev, kar je skupino ločilo od sodobnih zasedb tistega časa. Glasbeni slog in teatralne besedila so pritegnili pozornost tako mladih oboževalcev kot tudi kritik.
Singli in promocija: Največji komercialni uspeh albuma je prinesla skladba I Write Sins Not Tragedies, ki je postala singel in dobila prepoznavni videospot, ki je močno povečal prepoznavnost skupine. Med drugimi singli s tega albuma so tudi But It's Better If You Do in The Only Difference Between Martyrdom and Suicide Is Press Coverage. Skupina je po izidu intenzivno koncertirala in nastopala na festivalih, kar je pomagalo širiti glas o albumu.
Zasedba in sodelavci: Pri nastanku albuma so sodelovali članice in člani takšne zasedbe: Brendon Urie (vokal), Ryan Ross (kitara, vokali), Spencer Smith (bobni) in Brent Wilson (bas). Poleg glavne četverice so bili v produkciji vključeni tudi študijski glasbeniki in aranžerji za dodatne inštrumente, orkestracije in sintesajzerje.
Sprejem in vpliv: Kritike so bile večinoma pozitivne ali mešane; pohvale so leteli na izvirnost besedil, teatralnost in svežo produkcijo, kritike pa so se osredotočale na nekatera mesta, kjer je bila zvočna podoba po mnenju nekaterih preveč polirana ali neumestno eklektična. Kljub temu je album pomembno vplival na sceno emo/pop-punk/alternativne glasbe v drugi polovici 2000-ih in je skupini zagotovil dolgoletno komercialno kariero.
Vsebina in teme: Besedila na albumu pogosto uporabljajo sarkazem, metafore in dramatične pripovedi, da obravnavajo osebne in družbene teme. Na eni strani so zabavni in provokativni deli z elektronskim pridihom, na drugi pa bolj introspektivni in instrumentno bogati posnetki. Ta kontrast daje albumu občutek dveh različnih svetov, ki se povežeta v celoto.
Zaključek: A Fever You Can't Sweat Out ostaja najbolj prepoznaven kot debitantski preboj Panic! at the Disco, z dolgoročnim vplivom na oboževalce in glasbeno industrijo. Čeprav so se kasneje slog in zasedba skupine spreminjali, je ta album tisti, ki je skupino spravil v širšo javno zavest in ji zagotovil trajen pečat v pop-rok zgodovini.