Siva jerebica (Perdix perdix) — opis, življenjski prostor in prehrana
Siva jerebica (Perdix perdix) je srednje velika kopenska ptica, običajno dolga okoli 30 cm. Ima kompakten, okrogel trup, kratek rep in močno, kratko krilo, kar ji omogoča hitro in nizko letenje na kratke razdalje. Teža se običajno giblje med 300 in 500 g.
Opis
Hrbet je rjav s črno-rjavimi progami, boki in prsi so sivo rjavi, trebuh pa bel z značilnim kostanjevo-rjavim znamenjem v obliki podkve na prsih pri odraslih pticah. Spolni dimorfizem je skromen: samci in samice sta si po barvi precej podobna, samci so lahko nekoliko bolj izrazito obarvani. Mladostni osebki so svetlejši in bolj progasti, brez izrazitega prsnega znamenja. Glasan, oster klic in hitro "rick rick rick" klicanje sta značilna za jerebico; v mirnejših situacijah slišimo tudi grob zvok, zapisan kot kieerr-ik ali keev-it.
Življenjski prostor in razširjenost
Jerebice naseljujejo odprte površine: kmetijska zemljišča, travnike, travnate obrečne pasove, pašnike, stepne predele, peščene sipine in robove močvirij. Najraje imajo mozaik manjših polj, pašnikov, grmičevja in žitnih polj, kjer najdejo hrano in zavetje. Naravno razširjenost zajema Evropo in centralno Azijo; v nekaterih predelih so vrste uvedli tudi v Severno Ameriko. Siva jerebica praviloma preferira toplejše in nekoliko suhejše razmere, vendar jo najdemo tudi v zmerno vlažnih območjih.
Prehrana
Prehranjuje se predvsem z rastlinsko hrano: zrni, semeni, poganjki in listi različnih trav in kultiviranih kultur (žita, detelja, repica). Spomladi in poleti, zlasti mlade ptice (piščanci), potrebujejo veliko beljakovin, zato dodajo žuželke (hrošči, ličinke, metulji, mravlje) in druge drobne bezobratlne. V zimskem času se prehranjujejo predvsem z ostanki semen in zrn na poljih.
Razmnoževanje in razvoj
Sezona razmnoževanja se začne spomladi. Jerebice so običajno monogamna ali kratkotrajno poligamna; par oblikuje gnezdo na tleh, pogosto skrito v travi ali med plevelom — gnezdo je plitek izdolben prostor obložen s travo in perjem. Samica prevaža večino inkubacije; gnezdo vsebuje običajno od 8 do 15 jaj (včasih tudi več). Inkubacija traja približno 23–25 dni. Piščanci so gnezdo zapustijo kmalu po izvalitvi (precocialni) in sledijo staršem; v prvih tednih življenja se hranijo predvsem z žuželkami, kar jim omogoča hiter rast.
Vedenje
Jerebice so večinoma dnevne. V času miru se pogosto zadržujejo na tleh in se hitro prikrijejo v travi; ob grožnji nekoliko zaklepetajo in nato eksplozivno vzletijo na kratek razdalji s hitrim, bučnim letom. Pozimi ali po koncu sezone razmnoževanja se ptice pogosto združijo v večje skupine (coveys) in se premikajo po poljih v skupinah po nekaj do nekaj deset osebkov. Njihova socialna struktura poveča možnost iskanja hrane in zaščite pred plenilci.
Nevarnosti in varstvo
Glavni vzroki za upad populacij v mnogih delih Evrope so intenzivno kmetovanje, zmanjšanje habitatov (odstranitev mej, grmičevja in travnatih pasov), uporaba pesticidov, manj ekoloških pašnikov in pogostejša predelava tal, ki zmanjšuje uspešnost gnezdenja in razpoložljivost hrane za piščance. Naravni plenilci vključujejo lisice, jazbece, kose in jastrebe ter druge plenilce in mrhovinarje. Lokalno sta pogosti tudi hitra zamenjava rastišča in promet.
Mednarodno je siva jerebica pogosto uvrščena kot IUCN: najmanj zaskrbljujoča (Least Concern), vendar so lokalni upadi skrb vzbujajoči in zahtevajo ukrepe varstva. Uspešne konzervacijske ukrepe vključujejo ohranjanje in obnovo vrstnih pasov ob poljih, setev divjih trav in cvetočih pasov ob robovih polj, zmanjšanje uporabe pesticidov ter ustvarjanje zaščitenih območij za gnezdenje. V nekaterih državah izvajajo tudi programe za ponovno naseljevanje in nadzor plenilcev.
Znanstveno ime je latinski izraz za jerebico, ki izhaja iz starogrške besede perdix, ki pomeni jerebico in je bila v antiki pogosto omenjena v literaturi in mitologiji.
Če želite opazovati sivo jerebico, poiščite odprte kmetijske pokrajine z ostanki grmičevja ali robovi polj zgodaj zjutraj ali ob večerih, ko so ptice najbolj aktivne. Pri bližnjem opazovanju upoštevajte tiho vedenje in ohranjajte primerno razdaljo, saj jerebice hitro odletijo ob nenadnem približevanju.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je siva kokoš?
O: Siva jerebica je 30 cm visoka ptica z rjavim hrbtnim perjem ter sivimi boki in prsmi. Trebuh je bel in običajno zaznamovan s kostanjevo-rjavo podkovico.
V: Kako lahko ločite med samcem in samico jerebice?
O: Velika kostanjevo-rjava podkev na trebuhu ne sme biti edini detajl za razlikovanje med samcem in samico jerebice.
V: Kako poje siva jerebica?
O: Pesem sive jerebice je grob kieerr-ik ali keev-it, ki mu pogosto sledi klic rick rick rick ali it-it-it.
V: Kje običajno živijo jerebice?
O: Jerebice običajno živijo na odprtih območjih, vključno s kmetijskimi zemljišči, barji, puhlicami, stepami, polpuščavami in peščenimi sipinami.
V: Kakšno podnebje imajo jerebice najraje?
O: Jerebice imajo najraje toplo in suho podnebje.
V: Kaj jere jerebica?
O: Jerebice se prehranjujejo z zrni, semeni in majhnimi žuželkami.
V: Od kod izvira znanstveno ime sive jerebice?
O: Znanstveno ime sive jerebice, Perdix perdix, izhaja iz starogrškega imena perdix, ki v latinščini pomeni "jerebica".