Siva gos (Anser anser) — opis, življenjski slog in razširjenost

Siva gos (Anser anser) je vrsta velike sive gosi iz družine vodnih ptic Anatidae. Je ena največjih divjih gosi; njena razširjenost obsega veliko območje Evrope in srednje Azije. Ptice z severnih delov razširjenosti se selijo na jug, da bi prezimile v toplejših krajih, medtem ko so populacije v južnih in zmernih predelih pogosto sedentarne.

Je tipska vrsta rodu Anser in velja za prednika domače gosi. Udomačena je bila vsaj od leta 1360 pred našim štetjem. Rodovno ime izhaja iz latinske besede anser, ki pomeni "gos".

Opis in merila

Siva gos je robustna ptica sivega perja z močnim telesom in zaokroženim kljunom. Glavne prepoznave značilnosti:

• Velikost: dolžina telesa običajno 74–91 cm, razpon kril približno 147–180 cm.
• Teža: v povprečju 2,5–4,5 kg, pri samicah nekoliko manj kot pri samcih.
• Perje: nadrepna in hrbtna perutnina sivorjava z izrazitim vzorcem; trebuh svetlejši.
• Kljun in noge: kljun rdeče-oranžne barve z bledo ali rumenkasto konico; noge rožnato-rdeče ali oranžne.
• Glas: značilen močan "krah" ali serija trobentastih kličev (honking), s katerimi vzpostavljajo stik v jati in med partnerjema.

Habitat in razširjenost

Sive gosi gnezdijo na raznovrstnih vlažnih habitatih: barjih, ustjih rek, močvirjih, ob jezerih in na obalnih otokih. Pozimi zasedajo polvodne habitate, poplavljena polja in obrečne travnike, pogosto pa se hranijo tudi na kmetijskih zemljiščih. Njihovo naravno razširjenost zajema večino Evrope in del srednje ter severne Azije; feralne in udomačene populacije pa so razširjene tudi zunaj tega območja.

Življenjski slog in vedenje

• Socialnost: so zelo družabne ptice; zunaj gnezditvenega obdobja tvorijo velike jate, ki se ponoči zbirajo na počivališčih in jih vodijo izkušeni odrasli.
• Parjenje: običajno monogamne; pari so pogosto vezani za več sezon ali celo za vse življenje.
• Selitev: populacije s severa se selijo na jug; nekatere populacije so strnjene in naseljene vse leto, zlasti v južni Angliji in v mestnih parkih.
• Molting: po gnezditvi gosi menjalno odlagajo letna peresa in pri tem večinoma postanejo brezkrilne za krajše obdobje, zaradi česar so bolj ranljive.

Prehrana

Sive gosi so pretežno rastlinojede: pasajo se na travah, mladičih travnih poganjkih, koreninah, semenu in kmetijskih poljščinah (pšenica, ječmen, krompirovi posevki). V mokriščih in obrečnih območjih iščejo mehkejšo rastlinohranilno snov; občasno pojedo tudi vodne rastline in drobne nevretenčarje, predvsem mlade ptice.

Razmnoževanje

• Gnezdo: gnezdo je na tleh med gosto vegetacijo ali v zavetju na majhnih otokih; izdolbena vdolbina obložena s perjem.
• Valilna doba: samica običajno odloži 3–5 jajc (včasih 2–6), inkubacija traja približno 27–28 dni, večinoma jo izvaja samica, samca pa branita teritorij in pozneje mladiče.
• Mladiči: so precocialni — zarana zapustijo gnezdo in se prehranjujejo z rastlinsko snovjo; sposobni letenja postanejo v 7–10 tednih, dokler pa ne poletijo, jih starši varujejo in vodijo.

Nevarnosti, plenilci in status

Jajca in mladiče ogrožajo lisice, rakuni, šakali, velikanske ptice ujede in korvidi; odrasle lahko ogrožajo risi ali velike ujede, čeprav so odrasle gosi zaradi velikosti manj dovzetne. Glavne grožnje vključujejo izgubo in spreminjanje življenjskih prostorov, motnje med gnezditvijo, trganje poljščin in včasih lov. Kljub temu ima siva gos široko in številčno populacijo ter jo Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) ocenjuje kot Least Concern (najmanjša skrb).

Razmerje s človekom

Siva gos ima dolgo zgodovino sobivanja s človekom: iz divjih populacij se je razvila domača gos, ki so jo ljudje gojili zaradi mesa, peresa in jajc. Udomačitev sega v antično obdobje, kot navajajo arheološki dokazi iz 2. tisočletja pred našim štetjem. V sodobnem času so sive gosi pomembne tako v naravi kot v kmetijstvu — v nekaterih regijah so lahko škodljive za pridelke, po drugi strani pa so cenjene kot kulturna in turistična atrakcija ter kot del mokriščne biodiverzitete.

Življenjska doba

V divjini običajna življenjska doba znaša okoli 10–15 let, v ujetništvu pa lahko posamezne gosi živijo več kot 20 let, ob primerni oskrbi tudi do 30 let.

Na splošno je siva gos prilagodljiva in uspešna vrsta, ki kljub lokalnim grožnjam ohranja stabilne populacije na večjem delu svojega naravnega območja razširjenosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je gosi grenivka?

V: Kje je razširjena siva gos?

V: Kam se pozimi selijo sive gosi s severa svojega območja razširjenosti?

V: Kateri so predniki domače gosi?

V: Kje spomladi gnezdijo sive gosi?

V: Kakšna je velikost jajc sive gosi?

V: S čim se hranijo sive gosi pozimi?

Išči po črki