Herat: provinca Afganistana — geografska lega, zgodovina in mesto

Herat (perzijsko/paštunsko: هرات) je ena od 34 provinc Afganistana. Nahaja se na jugozahodu države. Glavno mesto in prestolnica se imenuje Herat.

Regija Herat je bila nekoč del Velikega Khorasana. Vladali so ji Tahiridi, sledili so jim Safaridi, Samanidi, Ghaznavidi, Ghuridi, Ilhanati, Timuridi in Safavidi. V začetku 18. stoletja je postal del afganistanske dinastije Hotaki, ki ji je sledilo cesarstvo Durrani.

Geografska lega in narava

Provinca Herat leži v zahodnem delu Afganistana in meji na Iran na zahodu. Znotraj Afganistana meji na province Badghis na severu, Ghor na vzhodu in Farah na jugu. Pokrajina vključuje raven Heratski polotok (Herat plain) in okoliške hribovite ter gorske predele. Glavna rečna os je Hari Rud (v perzijščini pogosto imenovana tudi Harirud), ki pomembno prispeva k namakanju in kmetijstvu v regiji.

Podnebje

Herat ima pretežno kontinentalno, polsuho do suho podnebje: poletja so vroča in suha, zime hladne z občasnimi zmrzali in manjšimi padavinami. Največ padavin pride spomladi in pozimi, kar vpliva na kmetijske cikle in zalogo vode za namakanje.

Prebivalstvo in jeziki

Večina prebivalcev Herata govori dari (perzijski dialekt), ki je prevladujoč jezik v mestu in na podeželju. Pomembna je tudi prisotnost paštunskega prebivalstva ter manjših skupnosti uzbekske, turkmenske in hazarske narodnosti. Natančne ocene števila prebivalcev se razlikujejo, vendar provinca vključuje več sto tisoč do približno dva milijona prebivalcev; mesto Herat je eno največjih urbanih središč zahodnega Afganistana.

Gospodarstvo in promet

Gospodarstvo Herata temelji predvsem na kmetijstvu, obrtnih dejavnostih in čezmejni trgovini. Glavne kmetijske pridelke predstavljajo pšenica, sadje (melone, marelice), oreščki in v zadnjih letih tudi žafran, ki postaja pomembna alternativa tradicionalnim pridelkom. Visoka je tudi stopnja preživetvenega rokodelstva, zlasti tkanje preprog, ročne obrti in tradicionalne tekstilne industrije.

Herat ima ključno vlogo kot trgovinsko vozlišče med Afganistanom in Iranom — pomemben mejni prehod je Islam Qala (okolica), poleg tega mesto povezuje glavne avtoceste in ima Mednarodno letališče Herat, kar olajšuje tako potniški kot tovorni promet.

Kultura, izobraževanje in umetnost

Herat ima dolgo kulturno tradicijo, zlasti iz obdobja Timuridov, ko je mesto veljalo za eno najpomembnejših središč islamske umetnosti, miniatur in arhitekture. V mestu delujejo visokošolske ustanove, med njimi Univerza v Heratu, ki prispeva k izobraževanju in strokovnemu razvoju regije. Tradicionalna glasba, poezija in sufijsko izročilo so še vedno pomembni del kulturnega življenja.

Zgodovinski in arhitekturni spomeniki

Herat je bogat z zgodovinskimi spomeniki, med najbolj znanimi so:

• Citadela v Heratu (Arg-e Herat) — mestni utrdba z dolgotrajno zgodovino in več fazami obnove.
• Velika džamija (Friday Mosque / Masjid-e Jami) — znana po svoji arhitekturi in obsežnih mozaikih.
• Kompleks Musalla z ostanki minaretov — nekoč veljaven verski in kulturni kompleks.
• Mavzolej Khwaja Abdullah Ansari — grobnica in svetišče znamenitega sufijskega učitelja, pomembnega za versko dediščino regije.

Krajši zgodovinski pregled

Herat je del klasičnega območja Khorasan in je skozi stoletja prehajal izpod oblasti številnih dinastij, kot že omenjeno: Tahiridi, Safaridi, Samanidi, Ghaznavidi, Ghuridi, Ilhanati, Timuridi in Safavidi. Pod Timuridi, še posebej v času vladavine Šah Rukha in njegove soproge Gawhar Shad, je Herat doživel kulturni in umetniški razcvet ter postal eno vodilnih centrov perzijske umetnosti in književnosti. V 18. stoletju so oblast prevzeli Hotaki, nato cesarstvo Durrani, sledile so nadaljnje spremembe oblasti v 19. in 20. stoletju z vplivi sosednjih imperijev in notranjimi spopadi.

Sodobni izzivi in razvoj

V zadnjih desetletjih je Herat doživel obdobja obnove in tudi obdobja negotovosti zaradi širših političnih in varnostnih razmer v Afganistanu. Predvsem v mestnih središčih so potekale obnove kulturnih spomenikov in razvoj infrastrukturnih projektov, a so prizadevanja pogosto omejila varnostna vprašanja in gospodarske razmere. Kljub temu ostaja Herat pomembno regionalno središče za trgovino, kulturo in izobraževanje.

Administrativna struktura

Provinca je razdeljena na več okrožij (districtov), pri čemer je mestno območje Herat kot upravno in gospodarsko središče najbolj poseljeno in najbolje razvito. Lokalne oblasti upravljajo vprašanja kmetijstva, infrastrukture in socialnih storitev, čeprav se razpoložljivost in kakovost storitev razlikujeta med urbanimi in ruralnimi območji.

Herat ostaja enotna zlitina bogate zgodovine, kulturne dediščine in sodobnih izzivov — pomembno vozlišče zahodnega Afganistana z velikim pomenom za mednarodno trgovino, regionalno kulturo in kmetijsko proizvodnjo.

Demografski podatki

V provinci Herat živi približno 1.762.157 ljudi.

Prebivalstvo po okrožjih

V pokrajini je 16 okrožij. Ta so navedena v spodnji preglednici.

Okrožja province Herat
Okrožje	Kapital	Prebivalstvo (2006)	Območje
Adraskan		56,193
Chishti Sharif		25,428
Farsi		28,252
Ghoryan		90,201
Gulran		106,983
Guzara		135,187
Herat (glavno mesto)		397,456
Injil		224,607
Karukh		58,594
Kohsan		57,782
Kushk		133,446
Kushki Kuhna		41,642
Obe		75,175
Paštun Zarghun		90,817
Shindand		185,418
Zinda Jan		54,976

Okrožja Herat

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Herat?

V: Kje se nahaja Herat?

V: Katero je glavno mesto in prestolnica Herata?

V: Del česa je bil Herat prej?

V: Kdo je v preteklosti vladal Heratu?

V: Kdaj je Herat postal del afganistanske dinastije Hotaki?

V: Kdo je po afganistanski dinastiji Hotaki vladal Heratu?

Išči po črki