High Plains (Visoke ravnine) v ZDA — geologija, podnebje in značilnosti

Visoke ravnine so podregija Velikih ravnin, ki predstavlja zahodni del te obsežne prerijske pokrajine pred prehodom v Skalno gorovje. Pokrivajo dele več različnih zveznih držav in tvorijo visoko, razgibano območje z značilnim polsušnim podnebjem, redko poseljenimi ravnicami in pomembnimi kmetijskimi ter energetskimi dejavnostmi.

Lokacija in razpon

Visoke ravnine segajo po ozemlju, ki vključuje jugovzhodni del Wyominga, jugozahodni del Južne Dakote, zahodni del Nebraske, vzhodni del Kolorada, zahodni del Kansasa, vzhodni del Nove Mehike, zahodno Oklahomo in južni del teksaške Panhandle. Veliko območje leži na zahodu Združenih držav (deloma pa tudi v srednjezahodnih državah), pri čemer so izključno ali deloma vključene zvezne države Nebraska, Kansas in Južna Dakota.

Geologija

Geološko so Visoke ravnine tesno povezane s procesi, ki so oblikovali tudi Skalno gorovje. Dvig Skalnega gorovja in z njim povezani tektonski premiki (vključno z dolgoročnim gibanjem Severne Amerike proti zahodu in subdukcijo plošč na zahodno obalo) so povzročili dvig in erozijo, ki je skupaj z nanosom sedimentov iz gora oblikovala razširjene ravnine. Površje sestavljajo plasti rečnih in vetrnih sedimentov (vključno z debelimi nanoski loess na nekaterih območjih), ki počivajo na velikih podzemnih vodonosnikih, med katerimi je najbolj znan Ogallala Aquifer — ključni vir podtalnice za namakanje na Visokih ravninah.

Relief in nadmorska višina

Od vzhoda proti zahodu se nadmorska višina Visokih ravnin povečuje: od približno 350 m (1 160 čevljev) na vzhodu do več kot 2 400 m (7 800 čevljev) v bližini prelazov proti Skalnemu gorovju. Ta gradient vpliva na temperature, padavine in vegetacijo po širini pokrajine.

Podnebje

Podnebje na Visokih ravninah je po Köppnovi klasifikaciji običajno opisano kot hladno polsuho (BSk). Letne padavine se gibljejo približno med 250 in 510 mm (10–20 palcev), pri čemer zahodni in višje ležeči deli prejemajo nekoliko več padavin kot nižji vzhodni robovi. Zaradi nizke vlage in velike nadmorske višine so značilne velike dnevne temperaturne razlike — tipično okoli 17 °C (30 °F) med dnevom in nočjo, včasih pa so možni tudi 24-urni premiki do okoli 56 °C (100 °F). Znano je tudi ekstremno temperaturno nihanje v Browningu (Montana), kjer je med 23. in 24. januarjem 1916 temperatura padla z 7 °C (44 °F) na −49 °C (−56 °F), kar predstavlja svetovni rekord za največjo spremembo temperature v 24 urah.

Vetra in obnovljiva energija

Regija je znana po stalnih in včasih močnih vetrovih, ki navadno pihajo z zahoda in pozimi močno povečajo hladnost vetra. Prav zaradi stabilnih in močnejših vetrov so Visoke ravnine eno glavnih območij za razvoj vetrnih elektrarn na območju High Plains — gradnja vetrnih farm je pomembna gospodarska priložnost in vir obnovljive energije v regiji. Tudi sončna energija ima velik potencial, zlasti v sušnejših južnih delih.

Vegetacija in živalski svet

Prevladujejo travne steppe — predvsem shortgrass prairie (kratkotrava prerija) in prehodne oblike na višjih nadmorskih višinah. Tipične rastline vključujejo vrste trajnic, kot so blue grama in buffalo grass, pa tudi razpršena grmičevja in sagebrush v suhih predelih. Pred evropsko kolonizacijo so bile te ravnice dom velikih čred bisonov; danes so značilni prebivalci pronghorn (antilope), prairie dogs (lasaste podgane), kojoti, različne vrste ptic selivk in raptorjev.

Kmetijstvo, voda in gospodarstvo

Kmetijstvo na Visokih ravninah vključuje živinorejo (govedoreja), pridelavo žit (predvsem pšenice), sirka in koruze v namakanih predelih. Za intenzivno kmetijstvo in namakanje je ključnega pomena Ogallala Aquifer, obsežen podzemni vodonosnik, ki leži pod velikim delom High Plains. Izčrpavanje tega akviferja zaradi močnega črpanja za namakanje predstavlja dolgoročen izziv — na nekaterih območjih so zaloge precej upadle, kar vodi v spremembe v kmetijskih praksah in več vlaganj v varčevanje z vodo, prehod na manj zahtevne kulture ter izboljšave namakalne učinkovitosti.

Zgodovina in poseljenost

Visoke ravnine so bile tradicionalno dom številnih plemen avtohtonih ljudstev. V 19. stoletju so regijo naseljevali rejevalci in kmetje, zlasti po uveljavitvi Homestead Act; v 20. stoletju pa je regijo močno prizadel Dust Bowl v 1930-ih zaradi suše in erozije prsti. Gostota prebivalstva na Visokih ravninah je med najnižjimi v Združenih državah: v Wyomingu je na primer ena najnižjih gostot prebivalstva v državi, takoj za Aljasko. Mesta in naselja so pogosto razpršena, s številnimi majhnimi mesti, kmetijskimi skupnostmi in upravnimi središči, ki služijo obsežnemu podeželju.

Okoljski izzivi in upravljanje

Glavni okoljski izzivi vključujejo:

izčrpavanje in trajnostno upravljanje podzemnih voda (Ogallala Aquifer);
erozijo tal in izgubo prvotnih travnikov zaradi intenzivnega kmetijstva in oranja;
pogoste suše in podnebna nihanja, ki vplivajo na pridelke in rejo;
izgubo habitatov za avtohtone vrste in fragmentacijo krajin.

Ukrepi za blažitev vključujejo tehnike konzervacijskega kmetijstva, zmanjševanje namakanja z uporabo bolj učinkovitih sistemov, obnovo travnikov ter širši razvoj obnovljivih virov energije (veter, sonce) kot dolgoročne gospodarske alternative.

Zaključek

Visoke ravnine so edinstvena prehodna pokrajina med Velikimi ravninami in Skalnim gorovjem: geološko oblikovane z dolgoročnimi tektonskimi procesi, podnebno suhe in vetrovne, z velikimi temperaturnimi nihanji ter pomembno vlogo v kmetijstvu ZDA. Hkrati predstavljajo pomembno področje za razvoj obnovljivih virov energije in hkrati izziv za trajnostno upravljanje vodnih virov in prsti, da bi ohranili ekosisteme in kmetijske možnosti za prihodnje generacije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je visokogorje?

O: Visoke planine so podregija Velikih planin. Nahaja se na jugovzhodu Wyominga, jugozahodu Južne Dakote, zahodu Nebraske, vzhodu Kolorada, zahodu Kansasa, vzhodu Nove Mehike, zahodu Oklahome in južno od teksaške Panhandle.

V: Kaj je vzrok za geografsko lego ravnin?

O: Visoke ravnine so posledica istega procesa kot Skalno gorovje. Ta proces je posledica tega, da se je Severna Amerika pred več kot 100 milijoni let odmaknila od Evrazije proti zahodu, zaradi česar so se plošče pod njeno zahodno stranjo podrle, vzhodna stran pa raztegnila.

V: Kakšno podnebje imajo Visoke ravnine?

O: Podnebje v High Plains je "hladno polsuho" - Köppen BSk - s povprečno letno količino padavin med 10 in 20 palci (250-510 mm).

V: Kako ekstremne so lahko temperature v tej regiji?

O: Temperature lahko od dneva do noči nihajo za 30 °F (17 °C), 24-urni temperaturni premiki pa so možni do 100 °F (56 °C). V Browningu v Montani je bil od 23. januarja 1916 do 24. januarja 1916 dosežen svetovni rekord za največjo temperaturno spremembo v 24 urah s padcem s 44 na -56 °F (7 na -49 °C).

V: Katere so še druge značilnosti, povezane s to regijo?

O: Regija je znana po stalnih in včasih močnih vetrovih, ki prihajajo z zahoda, kar v zimskih mesecih poveča hladnost vetra. Poleg tega ima eno najnižjih gostot prebivalstva v celinskih Združenih državah, pri čemer je Wyoming za Aljasko druga najnižja gostota prebivalstva.

V: Kako je to območje vplivalo na gospodarski razvoj?

O: Eno od najnovejših področij gospodarskega razvoja te regije je razvoj vetrnih elektrarn.