Hereward Budni: legendarni anglosaksonski upornik iz Elyja in Fensov
Hereward Budni — legendarni anglosaksonski upornik iz Elyja in Fensov; zgodba o uporu proti Viljemu Osvajalcu, izgnanstvu in ljudskem odporu.
Hereward Budni je bil anglosaški plemič, znan predvsem kot vodja upora proti Viljemu Osvajalcu po normanski zasedbi Anglije. Njegovo oporišče je bil otok Ely v Vzhodni Angliji. Po legendi se je sprehajal po Fensu, ki obsega severni Cambridgeshire, južni Lincolnshire in zahodni Norfolk, ter vodil ljudsko nasprotovanje Viljemu Osvajalcu.
Izvor in izgnanstvo
O Herewardovem rojstvu in družinskem poreklu viri niso enotni. Tradicija ga prikazuje kot lokalnega plemiča ali vojščaka, ki je bil izgnan iz Anglije za časa Edvarda Izpovednika (Edvard Izpovednik), verjetno okoli leta 1060, ko je bil star po ocenah nekje med približno 14 in 18 leti. Točen datum in razlogi za izgnanstvo niso zanesljivo dokumentirani; nekateri viri navajajo, da je izgnanstvo zahtevati njegov oče, ker naj bi bil Hereward težaven in razburjalen. Izgnanstvo je deloma prispevalo k njegovi kasnejši legendarni podobi, saj naj bi se po vrnitvi iz izgnanstva uveljavil kot vodja upora.
Upor in delovanje v Fensu
Po normanski osvojitvi leta 1066 so mnogi anglosaksonski plemiči in prebivalci nasprotovali novim oblastnikom. Hereward je postal simbol odpora v močvirnatem območju Fensa, kjer so močvirja in labirint kanalov omogočali hitre napade in skrivne premike, hkrati pa so predstavljali naravno obrambo pred večjimi normanskimi vojaškimi silami. Viri in poznejše pripovedi mu pripisujejo vodstvo skupin upornikov, pa tudi sodelovanje z drugimi lokalnimi voditelji in sosednjimi plemiči.
Obleganje Ely in konec upora
Eden najbolj znanih dogodkov v pripovedih o Herewardu je uporaba otoka Ely kot utrdbe proti Normancem. Leta 1070–1071 so normanski vojaki organizirali obleganje in operacije za zavzetje Elyja. Zgodovinski viri se razlikujejo glede podrobnosti: nekatera poročila pravijo, da je upor potekal nekaj časa, dokler ni prišlo do pregovorne izdaje ali dogovora, po katerem so uporniki razpuščeni ali pregnani. Herewardova usoda po koncu upora ni povsem jasna; v različnih virih najdemo trditve, da je bil ubit v boju, izgnan v Flandrijo ali celo, da je dosegel pomiritev z Normani in izkoristil amnestijo. Zaradi kontrastnih virov je težko z gotovostjo povzeti njegovo zadnje leto življenja.
Viri, legenda in zgodovinopisje
Večina ohranjene zgodbe o Herewardu prihaja iz kasnejših virov, zlasti iz 12. stoletja nastalega dela Gesta Herewardi in iz kronik, ki so mešale dejanske dogodke in ljudske pripovedi. Zaradi tega je zgodba močno obogatena z legendarnimi elementi: pogumni zarotok, ropanja samostanov, iznajdljive zasede in dramatične pobegne scene. Moderni zgodovinarji ločijo med tistim, kar je verjetno zgodovinsko, in tistim, kar je poetična ali politično motivirana pripoved.
Dediščina
Hereward je postal angleški ljudski junak in simbol upora proti tujim oblastem. Njegovo življenje in dejanja so navdihnila številne literarne priredbe, zgodovinske romane in gledališke ter filmske upodobitve, najbolj znan pa je roman Charlesa Kingsleyja "Hereward the Wake" iz 19. stoletja, ki je doprinesel k moderni popularizaciji lika. V lokalni ljudski tradiciji Fensa in v angleški kulturni spominih ostaja Hereward kot figura, ki združuje zgodovinski upor in nacionalno nostalgijo.
Opomba: Zaradi pomanjkanja sodobnih, neposrednih virov o Herewardovem življenju je pri opisovanju njegovih dejanj pogosto treba ločiti med zgodovinskimi dokazi in kasnejšo literarno-legendarno predelavo. Kljub temu ostaja njegova zgodba pomemben del angleškega zgodovinskega izročila.
Normanski napad na otok Ely
Kdaj se je zgodil naslednji dogodek, ni natančno znano, vendar naj bi se zgodil okoli let 1069 in 1070. Hereward se je po izgnanstvu vrnil v družinsko hišo, kjer je odkril, da so Normani umorili njegovega brata in njegovo glavo postavili nad vrata. Hereward se je želel maščevati, zato je umoril več Normanov in njihove glave postavil na mesto bratove. Hereward je nato pobegnil v Fens, kjer mu je zatočišče nudil opat Thurstan.
Okoli pomladi leta 1070 sta Hereward Prebujeni in danski kralj Sweyn zavzela otok Ely. Hereward je otok izbral za svoje oporišče za upor proti Normanom.
Junija 1070 je Hereward napadel opatijo Peterborough v znak upora proti Normanom. Izjavil je, da bo zaklade opatije vzel v hrambo in jih oddal Normanom. Nekateri viri navajajo, da je bil opat opatije njegov stric, Hereward pa je strica prepričal, naj ga ubije.
Primarni viri
O Herewardovem življenju obstaja več primarnih virov. Njihovo točnost je težko oceniti. Gre za različico anglosaške kronike, ki je bila napisana v opatiji Peterborough ("rokopis E" ali Peterboroughska kronika), Domesday Book (DB), Liber Eliensis (Elyjska knjiga) in najbolj podrobno Gesta Herewardi (Gesta).
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Hereward Budni?
O: Hereward Wake je bil anglosaški plemič, ki se je uprl Viljemu Osvajalcu.
V: Kje se je nahajalo oporišče Herewarda Wakea?
O: Baza Herevarda Wakea je bila na otoku Ely v Vzhodni Angliji.
V: Kakšna je legenda o Herewardu Wakeu?
O: Legenda pravi, da je Hereward the Wake pohajkoval po Fensu, ki obsega severni Cambridgeshire, južni Lincolnshire in zahodni Norfolk, ter vodil ljudsko nasprotovanje Viljemu Osvajalcu.
V: Zakaj je bil Hereward the Wake izgnan iz Anglije?
O: Edvard Izpovednik je Herewarda Wakea izgnal iz Anglije okoli leta 1060, čeprav natančen datum ni znan. Nekateri viri navajajo, da je izgnanstvo zahteval njegov oče, saj je bil izgnanec težavni človek.
V: Koliko je bil Hereward Wake star, ko so ga izgnali iz Anglije?
O: Hereward Wake je bil star približno 14 ali 18 let, ko ga je Edvard Izpovednik izgnal iz Anglije.
V: Kje je Hereward Wake vodil ljudsko opozicijo proti Viljemu Osvajalcu?
O: Hereward Wake je vodil ljudsko opozicijo proti Viljemu Osvajalcu v Fensu, ki obsega severni Cambridgeshire, južni Lincolnshire in zahodni Norfolk.
V: Kaj je Hereward Wake storil, da bi se uprl Viljemu Osvajalcu?
O: Hereward Wake se je upiral Viljemu Osvajalcu, ko je vodil ljudsko opozicijo v Fensu.
Iskati