Častna glasba je glasba, ki se predvaja ob uradnih priložnostih v prisotnosti osebe, nosilca položaja ali ranga. Običajno jo igra vojaški orkester ali manjša fanfarna zasedba. V številnih državah se z glasbo počasti voditelja države – ob prihodu, odhodu, ob odprtju uradnih dogodkov ali med slovesnostmi. Pogosto gre za orkestralno izvedbo ali fanfarni pozdrav. V nekaterih državah se uporablja državna himna, medtem ko imajo nekatere države ločeno kraljevo ali predsedniško himno oziroma posebno častno melodijo.

Raba in protokol

Protokol pri izvajanju častne glasbe je običajno vnaprej določen in je del državnih protokolov. Najpogostejši elementi:

  • krajši ali celoten izvedek himne (včasih se predvaja le nekaj uvodnih taktov);
  • izvajalec – vojaški orkester, tamburaši, pihalni kvintet ali predhodno posnet posnetek;
  • trenutek predvajanja – ob prihodu/odhodu, ob začetku ali koncu slovesnosti, ob dviganju zastave;
  • obnašanje prisotnih – vstajanje, umirjenost, v nekaterih državah tudi roka na srcu ali vojaški pozdrav;
  • v kombinaciji s salvi (streljanje s topovi) oziroma drugimi častnimi dejanji.

Države, kjer je državna himna tudi kraljeva himna

V nekaterih državah ni ločene kraljeve himne: državna himna hkrati služi tudi kot himna za monarha ali za uradne protokolarne trenutke v prisotnosti monarha. Med takimi državami so Malezija, Nizozemska, Nova Zelandija, otok Norfolk, Španija in Združeno kraljestvo. Posebnost predstavlja tudi Jamajka, kjer se ista himna (ali njen instrumentalni izvedek) predvaja ob nastopu generalnega guvernerja Jamajke.

Primeri držav s posebnimi častnimi melodijami (ki niso nacionalne himne)

Obstajajo številne države, kjer za poglavarje ali člane kraljevih družin obstajajo ločene himne oziroma posebne častne melodije. Nekateri dobro poznani primeri:

  • Združene države – za predsednika ZDA se pogosto predvaja pesem "Hail to the Chief", ki ni nacionalna himna.
  • Švedska – za kralja se uporablja "Kungssången" kot kraljeva himna, medtem ko je nacionalna himna druga pesem.
  • Danska – ima kraljevo himno "Kong Christian stod ved højen mast", nacionalna himna pa je drugačna.
  • Norveška – uporablja posebno kraljevo pesem (običajno imenovano kraljeva himna) za protokolarne trenutke v prisotnosti monarha.
  • Japonska – poleg državne himne se za carske slovesnosti tradicionalno uporablja tudi dvorska cerkvena glasba (gagaku) in drugi ceremonialni glasbeni elementi.

Oblike častne glasbe

Častna glasba ni vedno v obliki polne himne. Med pogostejšimi oblikami so:

  • kratek fanfarni pozdrav (več taktov fanfar ali «royal salute»);
  • orkestralna uvodna tema iz himne ali ločen častni marš;
  • posneti zvok himne, kadar ni na voljo izvajalca v živo;
  • v nekaterih kulturah tradicionalna dvorska glasba ali verska glasba za poseben pomen slovesnosti.

Zaključek

Častna glasba je pomemben del državnega in vojaškega protokola, saj z njo izražamo spoštovanje do položaja, institucije ali osebe. Različne države imajo različne rešitve – nekatere uporabljajo enotno državno himno, druge imajo ločene kraljeve ali predsedniške himne, še druge pa poudarjajo tradicijo z edinstveno dvorsko ali slovesno glasbo. Pri izvajanju je ključna jasna pravila protokola, ki določajo, kdaj in kako se glasba predvaja.