Delfin peščene ure (Lagenorhynchus cruciger): opis, habitat in biologija

Delfin s peščeno uro, Lagenorhynchus cruciger, je manjša in kompaktnje zgrajena vrsta delfina, prilagojena izključno zelo hladnim vodam Antarktike. Znanstveno je bila vrsta prvič opisana v začetku 19. stoletja (risba iz leta 1820), vendar so bili za temeljite anatomske preučitve dolgo na voljo le redki primerki, zato so bila znanja o tej vrsti dolgo omejena. Živi v vodi z zelo nizkimi temperaturami — povprečna temperatura območij, kjer jo opazujejo, znaša približno 0,1–0,3 °C.

Izgled

Delfin s peščeno uro ima značilno črno-belo obarvanost, zaradi česar so mu dali vzdevek »morski skunk«. Na vsaki strani telesa ima jasno belo polje v obliki peščene ure, kar je vir slovenskega imena vrste. Odrasli posamezniki dosežejo približno 1,8 m dolžine in tehtajo med 90 in 120 kg. Telo je robustno, z relativno kratkim kljunom in koničastimi zobmi, ki so primerni za prijemanje manjših rib in lignjev.

Habitat in razširjenost

Gre za pelagično (odprtomorsko) vrsto, ki se zadržuje v slanih, zelo hladnih južnih morjih okoli Antarktike. Njihov areal je skoraj krožni okoli Južnega tečaja; občasna opazovanja prihajajo tudi z južnih obal Nove Zelandije in iz vod pred Čilom, kar kaže na občasna širša pojavljanja proti severu, predvsem v hladnih sezonskih vodah.

Vedenje in družbena struktura

Običajne skupine štejejo 5–10 posameznikov, vendar so zabeležene tudi večje troti in jate — enkrat je bila opažena skupina okoli 60 delfinov. Pogosto surfajo na premcu plovil (bow-riding) in so aktivni, hitri plavalci. V naravi jih včasih opazimo v prisotnosti večjih kitov in drugih vrst delfinov; v besedilih se včasih pojavi povezava do sorodnih opažanj pri pljučnih kitih.

Prehrana

Prehranjujejo se predvsem z majhnimi ribami, lignji in raki. Imajo koničaste zobe, ki jim pomagajo prijeti in držati plen; pri nekaterih vrstah plena so potrebne tudi močne kretnje za odstranjevanje lupin rakov ali drobljenje mehkejših delov lignjev. Zaradi težko dostopnega habitata so natančne podrobnosti prehranjevalnih navad še vedno predmet raziskav.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Podatki o razmnoževanju so omejeni zaradi redkih dolgoletnih opazovanj, vendar se domneva, da imajo podobne življenjske ritme kot drugi manjši delfini: en sam mladič po brejosti, ki verjetno traja približno 10–12 mesecev, dojenje pa lahko traja več mesecev do nekaj let. Samci in samice dosežejo spolno zrelost šele po več letih (več let), življenjska doba pa je verjetno nekaj desetletij, kot pri sorodnih vrstah.

Ogroženost in varstvo

Ker živi v oddaljenih, redko plovanih vodah, neposredni stiki z ljudmi niso pogosti, zato neposredni viri ogrožanja (na primer lov) niso bili večji. Kljub temu so možne nevarnosti: strukturne spremembe v ekosistemih zaradi podnebnih sprememb, spremembe razporeditve plena, zasedenost morskih poti, slučajne ujeme v ribiških mrežah in onesnaževanje (toksi, naftni izlitji). Zaradi omejenih podatkov o populacijah je pomembno nadaljevanje opazovanj in spremljanja.

Raziskave in zanimivosti

• Zaradi življenjskega prostora blizu ledenih vod in redkih srečanj z ljudmi so informacije o tej vrsti manj obsežne kot za mnoge druge delfine.
• So ena redkih vrst delfinov, prilagojenih skrajno nizkim temperaturam (voda okoli 0 °C).
• Obnašanje, akustični signali in podrobnejša ekologija se še naprej preučujejo z opazovanji iz ladij, fotofiksacijami in analizami DNK iz vonjav pri občasno najdenih ostankih.

Ker gre za zanimivo in posebnostno vrsto južnih morij, so nadaljnje raziskave ključne za razumevanje njenega pomena v antarktičnem ekosistemu in za oceno morebitnih tveganj zaradi hitrih sprememb okolja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je delfin s peščeno uro?

V: Kje živi delfin s peščeno uro?

V: Kako so znanstveniki prvič izvedeli za delfina s peščeno uro?

V: Koliko delfinov s peščeno uro so raziskovali znanstveniki?

V: Kakšna je povprečna temperatura vode, v kateri živi delfin s peščeno uro?

V: Kaj jedo delfini s peščeno uro?

V: Kje so še videli delfine s peščeno uro?

Išči po črki