Ingerophrynus je rod pravih krastač z enajstimi vrstami. Deset vrst iz tega rodu so včasih šteli za vrste iz rodu Bufo. Leta 2007 je bila temu rodu dodana nova vrsta Ingerophrynus gollum. Ta vrsta je dobila ime po liku Golluma, ki ga je ustvaril J. R. R. Tolkien. Te vrste živijo v južnem Junanu in Indokini, na Tajskem polotoku in v Malaji do Sumatre, Bornea, Jave, otoka Nias in Sulavezija.

Razvrstitev in ime

Rod Ingerophrynus spada v družino Bufonidae (prave krastače). Ime rodu je verjetno posvečeno ameriškemu herpetologu Robertu F. Ingerju, rod pa je nastal z razčlenitvijo širšega rodu Bufo na podlagi morfoloških in molekularnih študij. Takšne taksonomske spremembe so pomagale bolje opredeliti sorodstvene vezi in biogeografijo vrst v jugovzhodni Aziji.

Značilnosti

  • Videz: vrste iz rodu Ingerophrynus so običajno majhne do srednje velike krastače s hrapavo, bradavičasto kožo in dobro razvitimi parotoidnimi žlezami za izločanje obrambnih toksinov.
  • Morfologija: pogosto izražene kožne teksture, različno razvite lobanjske grebene in stopnje spletanja prstov; natančne podrobnosti se razlikujejo med vrstami.
  • Razmnoževanje: kot pri mnogih predstavnikih družine Bufonidae, se parišče pogosto veže na stoječe ali počasno tekoče vode; samice izležejo jajca v oblikah vrvic, iz katerih se razvijejo plavajoči pleniči (girice).

Habitat in življenjski slog

Vrste iz rodu Ingerophrynus zasedajo raznolike habitatske tipe od nizkih tropskih pragozdov do gozdov sredogorja. Najdemo jih v primarnih in sekundarnih gozdovih, v obrežnih grmiščih, mangrovah in včasih tudi na obdelanih ali degradiranih površinah v bližini vode. Večina teh krastač je pretežno nočna in zemeljska: skrivajo se pod listjem, v dušniku ali v zemlji ter se hranijo z različnim členonožci in drugimi manjšimi živalmi.

Ogroženost in varstvo

Nekatere vrste iz rodu Ingerophrynus so zaradi izgube habitata, fragmentacije gozdov, onesnaženja in sprememb rabe zemljišč pod pritiskom. Poleg tega lahko grožnje vključujejo tudi invazivne vrste in bolezni, kot je kvasovkasta bolezen (chytridiomikoza), čeprav je razširjenost in vpliv teh dejavnikov od vrste do vrste različen. Nekatere vrste so ocenjene na Rdečem seznamu IUCN kot najbolj ogrožene ali ranljive, druge pa imajo še zadostne populacije; zato so potrebne vrste posebne ocene in monitoring.

Pomen za ekosistem in človeka

Krastače iz rodu Ingerophrynus igrajo pomembno vlogo v ekosistemih kot plenilci žuželk in kot hrana za večje plenilce. Ker so občutljive na spremembe v okolju, so lahko koristne tudi kot bioindikatorji stanja gozdnega in vodnega ekosistema. Pri rokovanju z živimi osebki je priporočljivo previdno ravnanje, saj parotoidne žleze izločajo snovi, ki lahko dražijo sluznice.

Raziskave in potrebe po varstvu

Potreben je nadaljnji znanstveni pregled (taksonomija, molekularne študije) ter temeljite populacijske in habitatne raziskave, da bi bolje razumeli razširjenost, ekologijo in stanje vsake posamezne vrste v rodu. Varstvo večinoma pomeni ohranjanje preostalih gozdov, upravljanje z vodnimi viri ter spremljanje vplivov človekovih posegov in bolezni.